Hvala lepa za besedo. Demografska slika v Sloveniji je dejansko slaba. To beleži cel civiliziran zahodni svet, kot mu pravimo po starem, Japonska, Južna Koreja. Slovenija je v EU na 8. mestu med najstarejšimi državami, kar je malo drugače, kakor predstavljajo predlagatelji, ki govorijo, da je na četrtem mestu na svetu. Žal je ta njihov podatek napačen. S tem 8. mestom pa se seveda ni za hvaliti. Dolgoživa družba je sicer privilegij razvitih držav. Ta privilegij moramo ohranjati, seveda pa moramo ohranjati tudi demografsko vzdržnost v naši državi.

Faktorji, ki vplivajo na demografijo in tudi konec koncev na stopnjo umrljivosti, tega skupaj, razen v izjemnih primerih ne moremo ločevati, so socialna politika, zdravstvena politika, zdravo okolje, stanovanjska politika, dostopnost in kakovost sistema vzgoje in izobraževanja in še bi lahko našteval. Zaradi tako kompleksne problematike problema demografije vsekakor ne moremo reševati parcialno, ali celo z nekimi političnimi kratkoročnimi akcijami kot je bila na primer tudi v gradivu predlagateljev omenjen ustanovitev Urada za demografijo v času Janševe vlade malo pred volitvami leta 2022. Tu je šlo namreč za klasično parkiranje političnih kadrov z ali blizu stranke SDS. V tej ekipi ni bilo niti enega strokovnjaka iz že omenjenih področij, ki so vezana na demografsko problematiko. Akcije, kot so na primer spodbujanje materinstva in očetovstva na podlagi domovinskih čustev s pamfleti, plakati in podobno, pa so preživete in vsekakor ne rešujejo ničesar. Definitivno pa ne naslavljajo nobenega izmed naštetih ključnih faktorjev, ki vplivajo na demografijo, vključno s poznim osamosvajanjem mladih, reševanje stanovanjskih vprašanj in podobno.

Kar pa se tiče naslova sklica današnje seje, gre za eno izmed statističnih postavk, ki jih najdemo na spletu na tisoče. Pa da ne bom napačno razumljen, problematiko je potrebno preučiti in najti vzroke in rešitve, ampak za to imamo stroko, to vsekakor ni in ne more biti politično vprašanje.

Ravno včeraj je bila na prvem programu Radia Slovenija odlična pogovorna oddaja na temo statistike in na temo demografije in lotili so se tudi tematike, kot jo obravnavamo danes. Prof. dr. Jože Samt s Katedre za matematiko, statistiko in operacijske raziskave, je odlično opisal problematiko spremljanja demografije in problematiko vprašanja statistike prekomernih smrti, ki jo danes obravnavamo. Glavno sporočilo pa je bilo, da je bila statistika postavljena za eno samo nalogo, in sicer spremljanje umrljivosti v času pandemije Covida-19, zdaj pa mu, kot statistiko, niso jasni parametri, smisel in zakaj se to spremlja še naprej. Nekaj o tem je govoril tudi državni sekretar. Predlagateljem predlagam, da si odgovor poslušajo, saj postreže s strokovnimi dejstvi o demografiji, o marljivosti, vzrokih, posledicah le tega ter vprašanje statistike. Torej prvi program Radia Slovenija, 11. 3. ob 11.30.

Pa da ne bom samo relativiziral situacije, grem malo na tabelo, ki jo danes obravnavamo. Torej mesečna presežna umrljivost v decembru 2023 glede na referenčno obdobje 2016 do 2019 od Eurostata. Ta tabela je namreč povod za to sejo. Slovenija je v EU prva z 21,3 %, sledijo Avstrija z 20,7, Estonija z 20, Nemčija z 19,3, Nizozemska z 18,5. Te podatke so navajali tudi predlagatelji v svojem gradivu. Kot vidimo, govorimo izključno pri tej tabeli za enomesečni eksces, ki velja za december 2023 in če predlagatelji problematizirajo vzroke, na primer zdravstveni sistem, stavko FIDESA, slaba zakonodaja in podobno, zakaj smo potem v družbi držav, ki jih vsi, tudi predlagatelji SDS, postavljajo kot naš vzor na tem področju, na področju odlične urejenosti zdravstva, Avstrija, Nemčija, Nizozemska? Nekaj tu dejansko ne gre skupaj.

Bolj bi me skrbel podatek iz časa Covida, ko je neka druga vlada z nekimi drugimi ukrepi, govorimo o neustreznosti ukrepov v domovih za ostarele, ki so povzročile prekomerne smrti, zapiranje občin, zapiranje šol, policijska ura, nošenje mask pri teku po gozdu, da o globah za malice na trgu sredi Ljubljane sploh ne govorimo, reševala probleme presežne umrljivosti. Tu smo bili po podatkih o umrljivosti na kar 15. mestu med 111 spremljanimi državami ter na 7. mestu med državami EU. Slabše od nas, na višjem mestu pa sta bili ravno ti državi, ki jih obravnavani tabeli najbolje ocenjeni, govorimo o Romuniji na 13. mestu in Bolgariji na 2. mestu.

Toliko o statistiki. Sam pa menim, da gre v primeru sklica za poceni nabiranje političnih točk, saj je statistika izvzeta iz konteksta celovite problematike javnega zdravja in demografskih vprašanj, ki jih pa vsekakor je potrebno nasloviti in aktualna Vlada jih vsekakor naslavlja, gre pa tukaj za dolgotrajen in celostni proces, ki lahko traja leta in desetletja. Reforma zdravstva trenutno poteka po korakih in poleg vseh ostalih predpisov, ki so bili že sprejeti v okviru te reforme, bi omenil samo zadnji interventni zakon in pa uredbo s področja zdravstva. Po 30 letih skoraj popolne ignorance in nekih parcialnih ukrepov je ta Vlada naredila korake pri reševanju te problematike. Nasloviti pa je potrebno vse faktorje, ki sem jih že navedel in še mnoge druge. Prepričan pa sem, da bo v naslednjih mesecih in letih tudi danes obravnavana tabela, statistična tabela zanihala v drugo smer kot je že mnogokrat pod tem, nekaj je o tem govoril tudi predstavnik NIJZ. Upam pa, da se bomo v prihodnosti lotili obravnavati tudi drugih tem, drugih statističnih podatkov, kjer pa je Slovenija na zelo visokem mestu. Lahko govorimo pri enakosti dohodka med spoloma, po tabeli OECD smo na zelo visokem drugem mestu, po stopnji revščini smo na petem mestu od zadaj, to pomeni, da je stopnja revščine na ena izmed najnižjih v OECD, gibanje rasti BDP smo imeli najvišjo rast med članicami EU v zadnjem četrtletju 2023, da pa govorimo o stopnji brezposelnosti.., brezposelnosti, smo na šestem mestu med najuspešnejšimi državami EU in EFTA.

Hvala lepa.