Ja, spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Hvala za besedo, hvala za povabilo. Tako kot sta predhodnika pred mano razložila, presežna umrljivost je razmerje med smrti, med smrtmi, med številom smrti v posameznem mesecu v primerjavi z referenčnim obdobjem, ki je bilo tudi omenjeno, pri čemer še dodatno pojasnjujemo, da je prag presežne umrljivosti presežen po metodologiji EuroMOMO z dvema, in je določen z dvema standardnima odklonoma od pričakovane srednje ravni. Kar se tiče razlogov oziroma vzrokov za presežno umrljivost pri nas smo na Nacionalnem inštitutu pri analizi vzrokov smrti pred letom 2020 ugotovili, da je seveda v mesecih, ko opažamo največjo presežno umrljivost, to pa so praviloma zimski meseci, gre ta oz. je takrat do leta 2020 le-ta šla na račun smrti zaradi srčno-žilnih in respiratornih bolezni, kot je bilo že omenjeno, pri čemer recimo podatki za mesece še pred letom 20020, to sta bila na primer februar in marec 2012 pa potem januar in februar 2017 pa marec 2018 in delno januar, februar 2019, ko so bile v Sloveniji zaznane epidemije respiratornih, različnih respiratornih okužb, v tem obdobju smo nekako 54 % smrti pripisali srčno-žilnim in respiratornim obolenjem, v letu 2019, ko je bil pač pojav te epidemije nižji, pa je bil delež teh smrti nekoliko nižji, okrog 42 %. V primerjavi z evropskimi državami nasploh velja, da imajo evropske države približno podoben vzorec kroženja respiratornih virusov v t. i. jesensko-zimski sezoni, se pa pojavnost in sama intenzivnost te sezone po državah tedensko razlikuje tako celokupno kot po posameznih povzročiteljih oz. posameznih virusih, kar je odvisno od izbruhov v posameznih državah in potem kroženju tudi med njimi. V trenutni, se pravi v zadnji sezoni, letošnji sezoni so se v Evropski uniji kazalniki pojavnosti covida-19 začeli povečevati zgodaj jeseni in dosegli vrh konec leta. Podoben, podobno je potekalo tudi v Sloveniji. Respiratorni sincisijski virus se je začel pojavljati jeseni, malo za začetkom covida-19 in je dosegel vrh konec leta v Evropski uniji, v Sloveniji pa v januarju. Gripa pa je vrh dosegla nekje konec januarja in v začetku februarja in tudi takrat povzročila kar večji odklon od pričakovane umrljivosti.

V nadaljevanju bi primerjali nekaj izbranih držav, ki sodelujejo v sistemu EuroMOMO, ki imajo podobno velikost populacije, ker pri manjših populacijah je pač večja variabilnost, povzroči različno število standardnih odklonov v primerjavi z državami z večjim številom prebivalcev. Skratka gledamo, primerjali smo države s podobno velikostjo, številom prebivalcev in tudi podobno starostno strukturo ter geografsko bližino, ker predpostavljamo, da virusi na določenem geografskem območju krožijo z neko podobno intenziteto. In torej, ne, Avstrija, primerjali smo Avstrijo in Madžarsko z deležem starejših okrog 20 % kar je malo manj kot v Sloveniji, kjer je delež starejših od 65 let 21,5 %. Podobne velikosti izmed sodelujočih držav v sistemu EuroMOMO so še Estonija z 1,3 milijona prebivalcev pa Danska in Finska in Estonija in Danska tukaj s podobnim deležem starejših od 65 let, Finska pa z večjim, na Finskem je ta delež 23,1 %. V zvezi s številom prebivalcev je pomembno omeniti, da je Slovenija med državami, tako kot je bilo omenjeno, v katerih se je delež starejših od 65 let v zadnjih desetih letih najbolj povečal, podobno kot na Finskem, kar je pomembno, ker EuroMOMO računa pričakovano raven umrljivosti na podatkih od leta 2016 dalje. Če bi na primer presežno umrljivost primerjali s kasnejšim obdobjem, recimo med 2016-2020 ali 2018-2022, pa ga zaradi covida težko, bi bile te presežne umrljivosti vendarle nižje prav zaradi tega procesa povečevanja števila starejših prebivalcev v Sloveniji. V decembru 2023, to je v obdobju med tednoma 48 in 52, so sočasno krožili vsi trije pomembnejši respiratorni patogeni, ki smo jih, ki sem jih že omenil, in je prišlo do povečanja umrljivosti nad mejo običajne variabilnosti, to je nad mejo dveh standardnih odklonov v vseh teh zgoraj omenjenih državah; to so bile, kot rečeno Avstrija, Madžarska, Estonija, Danska. Finska, seveda z izjemo Finske v tem smislu, da je bilo to povečanje tam že novembra. In ta presežek je v teh državah znašal nekje med dva in štiri standardne odklone. Na Danskem v določenih tednih tega obdobja tudi presegel pet standardnih odklonov in je bil najbolj opazen v vseh državah pri starejših od 65 let nakazan tudi pri mlajši skupini med 45 in 64 let, se je pa trajanje tega presežka zares razlikovalo, na primer v Estoniji le v 51. tednu, v drugih državah pa je bila nekako ta površina preseganja pod krivuljo v decembrskih mesecih primerljiva s Slovenijo. Tako kot sem omenil, pri nas je v letošnji sezoni gripe, v trenutni sezoni, bila največja umrljivost zabeležena v šestem tednu leta 2024, odstopanje do štiri standardne odklone, kar sovpada z vrhuncem sezone gripe. In podoben vzorec presežne umrljivosti smo opažali v prepandemskih časih sočasno s sezonami gripe, po navadi januarju, februarju, tako kot sem omenil prej.

Zakaj izpostavljamo starejše prebivalce? Zato, ker je vendarle za izpostaviti dejstvo, ki kar dobro pojasnjuje, ne v celoti, pa vendarle v pomembni meri celoletno presežno umrljivost v Sloveniji. Namreč, število umrlih prebivalcev v Sloveniji se povečuje že zadnjih 20 let. Leta 2004 je umrlo 18 tisoč 523 prebivalcev, leta 2014 19 tisoč 472, leta 2019, se pravi pred covidom, 20 tisoč 461 in število smrti v letu 2023 ocenjujemo približno 21 tisoč 500, ker pa uradnih podatkov še nimamo je to trenutno ocena. To število in naraščanje števila umrlih prebivalcev je pričakovano in zelo močno povezano s staranjem prebivalstva in z že omenjenimi dejstvi, ki jih je predstavil tudi državni sekretar.

Kot rečeno, če bi v Sloveniji število umrlih lahko primerjali z nekim kasnejšim obdobjem, bi bile te presežne umrljivosti nižje.

Tako da mogoče kot neke zaključke, pa tudi iztočnice na presežno umrljivost zagotovo vpliva dejstvo, da se prebivalstvo stara, da se povečuje število prebivalcev v najstarejših starostnih skupinah, da kot je bilo omenjeno, stopnja umrljivosti oziroma verjetnost smrti pri osebah, pri prebivalcih starejših od 85 let ostaja približno enaka, se je pa ta skupina v 13, 14 letih skoraj podvojila. In seveda, kroženje respiratornih virusov v zimskih mesecih, ki potem vpliva na umrljivost, seveda sovpada s prisotnostjo kroničnih bolezni. Toliko. Hvala lepa.