Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.

Slovenija je po starosti prebivalstva glede na povprečno starost prebivalstva ena izmed najstarejših držav na svetu. Nedavni podatki razkrivajo, da se Slovenija sooča s pravo demografsko katastrofo, saj se na lestvici s povprečno starostjo uvršča v sam vrh. Japonska je na lestvici, prednjači s povprečno starostjo 48,6 let, sledita ji Nemčija s povprečno starostjo 47,8 let in Italija s povprečno starostjo 46,5 let, Slovenija pa se uvršča na četrto mesto s povprečno starostjo 44,9 let. Menimo, da je čas, da se aktualna in tudi vse naslednje vlade demografijo postavijo visoko ali kar najvišje na lestvico prioritet. Namreč negativna demografska slika terja široke in usklajene ukrepe na različnih področjih naše družbe od gospodarstva, šolstva, sociale in družine pa do zdravstva. Zadnja vlada pod vodstvom Janeza Janše je ustanovila Urad za demografijo, ki se je primarno ukvarjal tudi s perečim problemom staranja prebivalstva. Kljub opozorilom Evropske komisije, da se mora Slovenija takoj in učinkovito soočiti s tem problemom, ga je sedanja Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba ukinila. Verjetno ste po dveh letih že tudi sami v Vladi ugotovili oz. v koaliciji, da je to problem, ki ga bo, če uporabim vaše besede, treba nasloviti; ampak dovolj heca, pojdimo k resnim stvarem. Gre za problem, ki ga bomo morali začeti reševati takoj oziroma s tem že zamujamo. V naše gradivo smo zapisali tudi nekaj informacij oziroma podatkov o tem, da je Slovenija prednjači tudi v številu samomorov. V zadnjem času smo spremljali predvsem samomore, tudi med mladoletniki. Kar nekaj smo sicer na tem področju naredili, tako da se količnik nekoliko umirja ali pa pada celo, vendar so številke še vedno visoke in smo ves čas krepko nad evropskim povprečjem. V začetku pandemije Covid-19 so na Eurostatu pričeli z merjenjem presežne umrljivosti. Slednja predstavlja število smrti zaradi vseh vzrokov, izmerjenih v določenem obdobju nad tistim številom, ki je bil definiran v izhodiščnem obdobju. V tem primeru so kot izhodišče postavili povprečno število smrti, ki so se zgodile vsak mesec v obdobju med leti 2016 in 2019, torej obdobje, ki ga ni prizadela pandemija Covid. Višja kot je vrednost, večje je število dodatnih smrti v primerjavi z izhodiščem, negativni indikator pa pomeni, da je bilo v posameznem mesecu manj umrlih v primerjavi z izhodiščnim obdobjem. Maja 2023, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila konec izrednih razmer zaradi Covida, je presežna umrljivost v Evropski uniji znašala 3,6 %. 15. februarja 2024 pa je Eurostat objavil zadnji podatek glede presežne umrljivosti v državah članicah Evropske unije, in sicer za mesec december 2023, takrat je presežna umrljivost v Evropski uniji znašala 9,5 %, kar je več kot mesec prej, saj je bila novembra 2023 8,5 odstotna. Ob zadnjih podatkih in tudi glede na ta graf, ki smo ga priložili v gradivu, bi morali v Sloveniji zazvoniti vsi alarmi ali se prižgati vse rdeče luči, kajti graf je pokazal, da se je decembra 2023 presežna umrljivost po državah članicah močno razlikovala, da dve članici nista beležili presežne umrljivosti, to sta Romunija in Bolgarija, med preostalimi 25 državami članicami, ki pa so zabeležile presežne smrti, pa je bila Slovenija na prvem mestu in visoko nad evropskim povprečjem. Najvišjo presežno umrljivost v decembru so poleg Slovenije, ki je imela kar 21,3 odstotno, zabeležili še v Avstriji 20,7 % in Estoniji 20 %, sledijo Nemčija z 19,3, Danska 19, Nizozemska 18,5 in Slovaška 17,1.

Prav tako so zaskrbljujoči sicer tudi podatki glede presežne umrljivosti v Sloveniji za celotno leto 2023, kar 8 mesecev smo imeli presežno umrljivost nad povprečjem Evropske unije in sicer januarja 6,9 nato izrazito nad povprečjem maja 8,8, junija 11,2, julija 10,8 ter nato ponovno oktobra 8,9, novembra 14,3 in decembra 21,3 %. Vemo, da je slovensko javno zdravstvo na robu, praktično pred očmi nam razpada, po dveh letih ne moremo reči, da ne bi, da so odgovorne vse druge vlade, samo ta ne, ki že dve leti upravlja s tem in z Ministrstvom za zdravje.

Gledamo, ministrica je večkrat povedala, gledamo najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini te države. Ministrica večkrat pove, da mandata za pogajanja z zdravniki in zobozdravniki nima. Namesto pogovorov in da se stavka čim prej konča, Vlada predvsem spodbuja agresijo ali pa, ne vem, sovraštvo do zdravnikov z netočnimi podatki, velikokrat, in izjavami, da jim gre samo za plače, čeprav vemo, da že dolga leta opozarja na slabe pogoje dela.

Prejšnja vlada je kar nekaj storila na tem področju, zagotovila je evropska sredstva za okrevanje, sprejeli smo tudi zakon za investicije v zdravstvo, a je kar nekaj tega denarja izgubljenega zaradi neaktivnosti in zaradi nesposobnosti te Vlade, da izpeljete stvari, ki so že bile načrtovane in začete. Vemo, da stavka poteka zato, ker je Vlada obljubila, torej takrat še s prejšnjim ministrom in takratnim podpredsednikom Vlade Danijelom Bešičem Loredanom, ki je imel veliko podporo predsednika Vlade do takrat, ko se je odločil in ga, kot reče sam, vrgel čez ramo, skratka Vlada se je zavezala k ustanovitvi ločenega plačnega stebra za zdravstvo do 30. junija 2023 in to naj bi implementirali 1. januarja 2024. Seveda obljube do danes niso izpolnili in zato je logično, da je pač zdravnikom prekipelo oz. da so začeli stavko. Ob tem spremljamo tudi, kot sem rekla, zagotovili smo, sprejeli zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, znatna sredstva iz programa REACT. In namesto, da bi s tem nadaljevali, se časovnice spreminjajo in zamikajo in ustavljajo načrtovani projekti. Na televiziji gledamo potem soočenja, ko obnova UKC zaradi neodzivnosti ministrstva stoji ali pa se stvari zavlačujejo in vlečejo, namesto da bi se inten..., pospešile, ker vemo, da pač vse te kapacitete dodatne potrebujemo. In prepričana sem, da nihče od vas doma tako ne gradi kot v teh primerih gradi država. Ob tem naj spomnim še, da je prejšnja Vlada sprejela zakon, torej prejšnja sestava parlamenta sprejela Zakon o javnem naročanju. Tudi tu smo prisluhnili zdravnikom, ki so opozarjali na to, da se preplačujejo materiali v javnem zdravstvu. Če ste včeraj gledali oddajo, zadnjič Tarčo ali pa včeraj na POP TV, ste tudi lahko videli, v javnih zavodih s koncesijo ali pa pri zasebnikih se nobena stvar ne preplačuje, v javnih zavodih pa smo temu stalno priča. In ko smo sprejeli kar nekaj ukrepov, da bi to preprečili, jih je nova Vlada, ste jih takoj ukinili in se vračamo spet na začetke namesto, da bi nekatere stvari že funkcionirale.

V Poslanski skupini SDS zato sprašujemo Nacionalni inštitut za javno zdravstvo, čemu pripisuje rezultate, o katerih sem govorila, kako se je Slovenija znašla na prvem mestu po presežnih smrtih v Evropski uniji. In v, predlagamo tudi dva sklepa in sicer, da se, da nam Ministrstvu za zdravje predloži analizo vzrokov za visoko število presežnih smrti v Sloveniji v letu 2002. In drugi sklep, da predlagamo, da v roku treh mesecev predložite tudi ukrepe, s katerimi bomo v prihodnje preprečili visok odstotek presežne umrljivosti v Sloveniji. Toliko za začetek, potem pa še kaj v nadaljevanju.