Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci, vsi navzoči! Vlada je državnemu zboru v obravnavo poslala Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o zdravniški službi. S tem zakonom namreč želimo omiliti oziroma odpraviti posledice dolgotrajne zdravniške stavke, ki se je začela 15. januarja 2024 in povzroča neučinkovito in negotovo delovanje zdravstvenega sistema, ter seveda tudi preprečiti morebitne nadaljnje izjemno hude ali pa škodljive nepopravljive posledice, ki bi lahko nastale tako za življenje, zdravje in varnost premoženja prebivalcev, na način, da se sprejme nujne zakonodajne spremembe na področju opravljanja zdravniške službe v času stavke. Predlagatelj s predlogom zakona naslavlja tudi pozive številnih državnih organov in institucij ter nevladnih organizacij k ureditvi pereče tematike na področju zagotavljanja zdravstvenih storitev ogroženim skupinam prebivalstva in odpravi trenutno neustrezni določeni minimum delovnega procesa zdravnikov oziroma zdravstvenih delavcev v času stavke. Škodljive posledice stavke občutijo zgolj ne stavkajoči, medtem, ko stavkajoči uveljavljajo svoje plačne zahteve ob okoliščinah manjšega obsega dela za sto odstotno nadomestilo plače v času stavke, torej njihov delovno pravni oziroma finančni položaj v tem obdobju v ničemer ni zmanjšan ali ogrožen.

Predlog zakona natančneje opredeljuje pravico zdravnikov do stavke, in sicer preko nabora zdravstvenih storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa z namenom, da v času stavke ne bi prihajalo do nesorazmernega posega v preostale človekove pravice in temeljne svoboščine, saj pravica do stavke ni absolutna in neomejena, temveč je, tako kot ostale človekove pravice in temeljne svoboščine, omejena s pravicami drugih, kot to določa Ustava Republike Slovenije. Primarno izpostavljamo naslednje ustavno varovane pravice: pravica do zdravstvenega varstva, pravica do socialne varnosti, pravice invalidov in pravice otrok, nenazadnje pa tudi pravico do lastnine, pravico do zasebne lastnine, pravico do sodnega varstva in varstvo osebne svobode.

S predlogom zakona določamo nujne posege v veljavni Zakon o zdravniški službi, posledično pa tudi o Zakonu o zdravstveni dejavnosti, s katerim se posameznikom in prebivalstvu ter drugim organom in organizacijam zagotovi, da se njihovo zdravje in varnost v ničemer ne ogroža. Stavka oziroma njena omejitev pa mora biti primerna, nujna in sorazmerna. Prav zaradi dolgotrajnosti in nadalje časovne nepredvidljivosti stavke, ki smo ji priča, je ogroženo zdravstveno varstvo vseh pacientov, predvsem pa tistih, ki so na poseg oziroma obravnavo napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro. Zaradi preprečitve nastanka nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države, predlog zakona, ki določa minimum delovnega procesa zdravnikov v času stavke, predstavlja nujen, potreben in primeren poseg. Zasledovanega cilja v konkretnem primeru namreč ni mogoče doseči brez posega nasploh oziroma s kakšnim drugim milejšim posegom. Pomembnost pravic, ki jih želimo zavarovati s posegom, bistveno pretehta nad pomembnostjo s posegom v prizadete pravice, zato poseg prestane ta vidik testa sorazmernosti, neodvisno od tega, ali je stavkajočim zaradi posega v njihove ustavne pravice zagotovljeno ustrezno denarno nadomestilo, kar je mogoče razumeti kot sorazmernost posega v ožjem smislu. Zdravniki v času stavke opravljajo zgolj zdravstvene storitve, ki so v veljavnem 46. členu Zakona o zdravniški službi naštete, sicer primeroma se uporablja beseda zlasti, ne pa tudi ostalih zdravstvenih storitev, ki so jih na podlagi navedene določbe in upoštevajoč 15. člen zakona o stavki, dolžni izvajati tudi v času stavke, in sicer zaradi tveganja, da bi z njihovim opuščanjem utegnilo biti ogroženo zdravje ljudi ali premoženje, ali pa bi to povzročilo škodljive nepopravljive posledice.

Poglavitne rešitve predloga zakona so določitev obvezne prisotnosti zdravnika na svojem delovnem mestu in izvajanje zdravniške službe na način, ki ne povzroča resne zdravstvene škode osebe, ne ogroža premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po zaključeni stavki, opredelitev zdravstvenih storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa zdravnikov, ki ga je treba zagotavljati tudi v času stavke, torej naročanje in opravljanje triažnih pregledov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti za namen opredelitve zdravstvenega stanja, nujna medicinska pomoč, nujna zobozdravstvena pomoč ter nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene in zobozdravstvene storitve, naročanje in izvajanje vseh zdravstvenih storitev v okviru napotitve stopnje nujnosti, nujno in zelo hitro, vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti, za osebe starejše od 65 let, za invalide in druge ogrožene skupine, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom, vse zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem ali zdravljenjem malignega obolenja ter za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, vse zdravstvene storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega in drugih obveznih socialnih zavarovanj, zdravstvene storitve za zdravljenje kroničnih bolezni, kadar bi njegova opustitev neposredno in v krajšem času povzročila resno zdravstveno škodo, zdravstvene storitve, vezane na pravico do zdravljenja v tujini, druge zdravstvene storitve, potrebne za to, da se prepreči resna zdravstvena škoda, jasna opredelitev direktorja javnega zdravstvenega zavoda, kot odgovorne osebe za organizacijo in vodenje zdravniške službe na ravni celotnega zavoda, v okviru posamezne vrste zdravstvene dejavnosti pa opredelitev te odgovornosti na odgovornega nosilca za to vrsto zdravstvene dejavnosti, sankcioniranje pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe za kršitev določb o organizaciji in vodenju zdravniške službe. Torej, določajo se globe, sankcioniranje zdravnika, ki v času stavke ne opravlja zdravstvenih storitev, ki jih je dolžan opravljati na podlagi zakonske določbe. Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da gre pri zdravstveni dejavnosti za eksistenčno pomembne dobrine, katerih zagotovitev mora biti zaradi skrbi za življenje in zdravje ljudi trajna in nemotena. Zagotavljanje kakovostnih in vsem dostopnih zdravstvenih storitev, ki so javna zdravstvena služba, je eden izmed najpomembnejših javnih interesov države, zato je omejitev pravice do stavke v predlaganem obsegu dopustna, zato je Vlada ob upoštevanju nujnosti časovnih okvirjev predlagala sprejem predloga zakona po nujnem postopku. Dodal bi samo še to, da smo po prejetju mnenja Zakonodajno-pravne službe na Ministrstvu za zdravje to natančno pregledali in tudi danes poslali obširna pojasnila, ki so bila zahtevana oziroma potrebna. Hvala.