Govor

Robert Golob

Hvala.

Vprašanje nedovoljenih migracij je vprašanje, s katerim se Evropska unija aktivno ukvarja na vseh nivojih najmanj šest mesecev. O tem je bilo govora tudi že tukaj, pa bom vseeno ponovil stvari zaradi tega, ker vidim, da je to sploh na ekstremni desnici priljubljena tema za pridobivanje točk na račun strašenja ljudi.

Problematika nedovoljenih migracij je največji, eden največjih izzivov celotne Evropske unije in Slovenija je sestavni del Evropske unije in zato smo tudi sestavni del tega problema. V resnici imamo srečo, da smo tranzitna država, ampak bom ta del izpustil. Evropska komisija je že prišla z zelo jasno razdelano strategijo, ki pravi, da se je treba s tem vprašanjem srečevati ne, ko se migrant pojavi na meji, ampak daleč prej v izvornih državah. Evropska komisija je začela s procesom neposrednih pogodb in dogovorov z izvornimi državami. Ta proces bo trajal in migrantski procesi bodo tekli, tako kot tečejo celotno zgodovino.

Nekaj podatkov, ki se mi zdijo zelo relevantni z vidika tega, kaj je res in kaj ne. Drži podatek, da je v Sloveniji v letošnjem letu število migrantov zelo poraslo. Število nedovoljenih prestopov meje je 40 tisoč, pred tem si nima smisla zatiskati oči, in od tega jih je po podatkih, ki sem jih dobil od policije, 24 tisoč prestopilo mejo v Rigoncah. In veste, kje so prestopili to mejo, ker v Rigoncah ni bil umaknjen niti meter ograje? Po cesti. Ta dva podatka vam povesta vse o vzrokih. Niti meter ograje ni bil v Rigoncah odstranjen, ampak je kljub temu 24 tisoč ljudi prestopilo mejo po cesti v Rigoncah. Seveda je priročen izgovor Hrvaška in schengensko območje. Jaz se čudim, da tega niste uporabili. Seveda bi lahko kdo sklepal, da je problem samo v tem, ker imamo schengensko odprto mejo in zato lahko nedovoljeni migranti prestopajo mejo v Rigoncah po cesti, pa kot sem povedal, problem je bistveno širši in problem moramo reševati skupaj z našimi evropskimi partnerji, tudi Hrvaško. Zato je bil prvi korak, za katerega smo se zavzeli in celo že teče, mešane patrulje, mešane patrulje na vseh slovenskih mejah in ne samo na mejah, ampak nekoliko globlje. Jaz verjamem, da bomo to globino uspeli razširiti tudi na Hrvaškem, da bodo mešane patrulje, ne samo slovensko-hrvaške, ampak še kakšne druge lahko nadzorovale čim več koridorja. Za mešane patrulje in delovanje Frontexa tudi v Bosni in Hercegovini in Srbiji in Severni Makedoniji se zavzemamo že dlje časa in verjamem, da se bo tudi to zgodilo, ker je treba nadzirati celoten balkanski koridor, vključno z vizno harmonizacijo. Vizna harmonizacija pomeni to, da nekatere države na Zahodnem Balkanu žal dovoljujejo dobesedno turistične prevoze delovnih migrantov, ki potem nedovoljeno prestopajo meje v schengensko območje. Tudi to področje je naslovljeno, pobude že zdavnaj dane in Evropska komisija na tem dela in procesa se ne da ustaviti čez noč. In kdor tega ne verjame, naj si pogleda kaotične posnetke, ki so zares kaotični, na otoku, na Lampedusi, kjer imajo celo morje vmes in ves nadzor, kar se ga da, pa se zajeziti vala ne da, ker je že prepozno, ko se pojavijo migranti na mejah. In jaz mislim, da nam je ravno Italija, s katero zelo tvorno sodelujemo v zadnjem času, tudi na tem področju lahko za zgled, kako je treba naslavljati in kako ne strašiti ljudi, ampak delovati odgovorno. V Italiji danes ni nobene sile, še posebej ne na desni, ki bi strašila ljudi z migranti, ampak se tudi desnica odgovorno spopada skozi evropsko dimenzijo z vprašanjem nedovoljenih migracij.

Jaz si želim, da bomo to vprašanje začeli naslavljati enotno tudi v Sloveniji z enim samim namenom, zato da bomo zagotovili občutek varnosti pri ljudeh, da, ker je to tisto, kar moramo narediti, in ne obratno. Ni naloga politike, da vzbuja pri ljudeh strah. Jaz si želim, da se boste tega začeli zavedati vsi, tudi tu v parlamentu.