Najlepša hvala.

Sam bom dodal samo to, da nekateri pritiski držav matičnih članic na vsebinske spremembe, torej, da je vsaj komisija pripravljena razmisliti o reviziji tudi osnovnih uredb. Kot vidim v gradivu, je to nekako tudi v nekem omejenem obsegu, s ciljem poenostavitve in pa seveda zmanjšanja administrativnih ovir. To je tudi eden izmed ključnih poudarkov slovenskega kmeta, pa tudi ostalih kmetov v Evropski uniji, lahko bi rekel, spremljal sem te velike, lahko bi rekel, zgodovinske demonstracije evropskega kmetijstva po državah članicah, predvsem tistih, ki so izrazito kmetijske države ali pa velike kmetijske države. In tukaj je problem. Torej problem je tudi, da se je tam že začela preko razpisov preko številnih zakonskih in podzakonskih aktov nekako izvajati nova kmetijska politika v Sloveniji, tukaj nekako zaostajamo. Imamo pa kar nekaj problemov. Zdaj te nepoštene prakse v prehranskih verigah, predvsem tistega uvoza cenene hrane, ki je pridelana dostikrat na popolnoma drugačen način, daleč stran od kakršnegakoli spoštovanja nekih fitofarmacevtskih sredstev, ki se v Evropi že dolgo časa, mogoče že desetletja ne uporabljajo. Mi smo imeli lani dve neki malo večji aferi, na to opozarjajo tudi slovenski in pa seveda tudi evropski kmetje. Torej Slovenija tako kot na področju energetike, pa tudi gospodarstva, pa tudi cela Evropa, torej želimo biti v popolnosti razogljičeni, popolno zeleni, gremo zelo radikalno v to zgodbo, na drugi strani pa iz tretjega sveta, predvsem s tretjega sveta prihaja hrana, ki je lahko bi rekel, kvalitativno izrazito manj vredna. Če pa podamo ogljični odtis glede na logistične stroške in telo logistične verige. Je pa ogljični odtis te hrane ogromno velik. Bodimo realni. Nekdo, ki pripelje s kontejnersko ladjo sadje in zelenjavo, v Slovenijo ali pa na Bremenhafen ali pa v Hamburg. Kontejnerska ladja, ki kuri 30000 litrov mazuta še ponekod na uro, na uro, na dan, potem vemo, kakšen je ogljični odtis te hrane. Opozarjam, da so goljufije v hrani, največkrat govorimo o, ne vem, oljčnih oljih iz Italije in tako naprej. To so milijardni posli. Torej, slovenski kmetje, jaz vedno pravim, da pridelujejo hrano v avtomobilih ranga BMW, prodajajo pa z dosti slabšo blagovno znamko, tudi ta je osnovni problem. Vas kot predstavnika kmetijstva tudi na tem srečanju, pa vas prosim, kar je tudi, da imamo še en problem v Sloveniji. Torej, mi smo bili nekako zelo naivni, kratkovidni, 37 % slovenske površine je v Naturi 2000. Takrat smo mislili in tudi nekateri politični dejavniki takrat, ki so odločevalci, da bomo mi preko tega dobili ogromno subvencij, da bo Slovenija dejansko lahko gradila tudi neko svojo turistično zgodbo ob kmetijstvu, ampak danes vidimo, da Natura 2000, ki je bila relativno zelo bogato narisana takrat, marsikdaj že preko meje, da povzroča kmetovalcem na tem področju ogromne, ogromne težave. In še eno težavo, ki jo imamo, ki je za mene najbolj zaskrbljujoča. Bil sem na več kot 20-ih okroglih mizah glede kmetijstva, kjer razlagam te uredbe, ki so nekatere izredno škodljive, je pa problem razpis za lansko leto za mlade prevzemnike kmetij v Sloveniji. Ne vem, če je slovenski javnosti znano, od 12 milijonov koliko je bilo razpisanih 3 milijone je bilo tega denarja porabljenega, saj je vedno nekaj malega ostalo tudi v preteklosti, ampak ta številka je zaskrbljujoča. Mladi kmetje mi večkrat pišejo, sporočajo rabimo drugačno zemljiško politiko graditi, kot smo se pogovarjali večkrat na ravni Evropske unije, kot sem sam tudi na Kozakih, tudi Evropska unija zaznava, da je, da so družinske kmetije osnovno, lahko bi rekel skoraj glavnina neke resne samooskrbe, niti ne toliko velika kmetijska podjetja. Zaradi česa ne? Velika kmetijska podjetja so največkrat delniške družbe in se nam zgodi, kot se je zgodilo v času Perutnine, nekdo kupi delnice in prevzame torej veliko družbo, ki ima velik vpliv na slovensko pridelavo belega mesa, recimo v Sloveniji, največji pridelovalec in dejansko nam pa za nekaj let odvzame tudi 4000 hektarov kvalitetnih kmetijskih površin, ki so seveda v zakupu in sama prodaja je tudi bila v zakupu. Tako, da Slovenija se te svoje specifičnosti kmetijstva, ki je tudi nek problem iz preteklosti mora zavedati in tu vas prosim, glede na to, da tudi ni nekih razpisov, prejšnja vlada je dala 310 milijonov dodatnih nacionalnih sredstev za novo evropsko kmetijsko politiko, da tudi na tem področju bodite malo bolj aktivni. Začnite na tem zato, ker mladi kmetje, ki se danes odločajo, ali bodo prevzeli kmetijo ali ne, jih pesti nek problem iz Slovenije, seveda pa na ravni Evropske unije pa se moramo skupaj boriti proti nepoštenim praksam, pa proti pretirani, jaz bi rekel, zeleni politiki. Jaz mislim, da se skoraj vsi zavedamo, da je šla zelena politika, tudi zeleni prehod v neke skrajne meje, ki ne prinašajo ničesar. Ker okrog nas, vse države okrog nas, ki so ogromni onesnaževalci, se ne držijo ničesar. Jaz ne rečem, da mi smo neki trend seterji na tem področju, tudi to razumem in spoštujem in sem tudi nagnjen k temu, ampak kmetijstvo je zdaj, lahko bi rekel, po energetiki, po gospodarstvu, kjer se odpovedujemo svojim lastnim tehnologijam, kjer imamo 150 procentov dražjo električno energijo kot Kitajska, celo do 200 procentov, torej nemški kmetje so mi rekli na Grünewoche v Berlinu, po teh dveh vidikih, ki sta šli v krizo, zdaj prihajajo po nas. In temu moramo biti odločni. Ja, zeleno mislim, da ja, ampak bodite odločni in opozarjate na specifiko Slovencev, ker smo bili zelo fer in pošteni, ko smo stopili pred 20 leti v Evropsko unijo. Mi smo omejili tudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev, naše analize vode in vodnih virov so v Sloveniji izredno čiste, izredno so se popravili. Smo, lahko bi rekel že, lahko bi rekel, članica ki je primer dobre prakse na tem področju. Seveda pa kmet je del naše krajine, predvsem pa mali kmet, tisti, ki ureja krajino. In od te urejene krajine živi slovenski turizem. In tudi mislim, da na spletni strani STO prva slika ni Bled in ne Portorož, ampak je lepo urejeno slovensko podeželje. Na to moramo biti ponosni. Moramo pa se zavedati, da za to mora nekdo nekaj narediti. Zato je tudi pomembna ta zelena komponenta. Tudi ti vidiki, ki jih zdaj Evropska komisija pravi, da bi dali neke odpustke. Jaz mislim, da na teh odpustkih moramo kar močno vztrajati in biti odločni in najti tudi neke znotraj evropskih odločevalcev, drugih ministrov in državnih sekretarjev, ki se boste srečali, morate najti, lahko bi rekel neko koalicijo na tem področju in izvajati pritisk na Evropsko komisijo. Toliko mogoče neko razmišljanje z moje strani.

Če želi še kdo od kolegic in kolegov? Vidim, da ne. Potem pa doktor Grmek, če še imate kakršenkoli odgovor na neka naša vprašanja pa vas prosim. Ja, izvolite.