Hvala, predsedujoči za besedo. Lep pozdrav prisotnim!

Torej, zdaj nekako pozdravljam to, da se je Evropa končno zbudila in začela razmišljati v pravo smer o pomenu kmetijstva. Menim, da je to spodbudilo predvsem te demonstracije po celotni Evropski uniji, ko so kmetje dejansko morali povzdigniti glas in kmetijsko politiko Evropske unije opozoriti na to, da je trenutna politika neustrezna, čeprav zdaj mogoče bi pa vseeno se dotaknil tega glede Ukrajine in pa žita, kajti poceni žito, ki prihaja na tla Evropske unije, ni v prid kmetovalcem, to opozarjajo predvsem kmetje iz Poljske, pa tudi druga živila, to bo morala Evropska unija nekako urediti.

Pozdravljam tudi stališče glede posebnih obravnav majhnih kmetij, to je velik pomen predvsem za slovensko kmetijstvo. Tudi glede deleža ornih zemljišč, tu sem že tudi podal vprašanje, da bi se te orne površine, predvsem te površine ob priobalnih zemljiščih, kjer se ne smejo uporabljati za njive, da se upoštevajo pri tem deležu neproizvodnih površin, kajti dejansko je kmetijsko zemljišče, ki ga kmet ne more obdelovati, ampak se pa ne šteje v ta delež, tako da tu je potrebno čim prej v Sloveniji urediti.

Sem pa potem gledal te podatke glede cen kmetijskih živil in me je tu recimo zmotila povprečna cena mleka. Pri pridelovalcu je ostala na enaki ravni kot leto prej. To je pa vprašljivo. Stroški se povečujejo, mleko pa ostaja na isti ravni, torej pri pridelovalcu. Torej, kmet dobi za to manj. V trgovinah smo pa bili priče znatnemu zvišanju cen pri mlečnih izdelkih. Če je bila, ne vem, leto prej še cena mleka nekje okrog evra, je zdaj že evro 40, evro in pol, nekje tu, no. Torej, 50 % zvišanje v trgovini, kmet pa dobi enako ali pa celo, nekateri pravijo, manj. Tudi žita so se pocenila, medtem ko izdelki v trgovini, inflacija pa raste pravzaprav zaradi povečanega pravzaprav zaradi višanja cen živil. Ampak me pa to, ko ste pa zapisali, da vsaj kar se Slovenije tiče, da se pa cena energije, da so pa cene energije padle. To pa ne vem, če drži, saj gorivo kot energija, ki ga kmet največ uporablja, ni padlo, ampak vemo, da gorivo raste. Tako pač menim, da bo res potrebno stopiti skupaj in glede na kmetijski politiki narediti več, kajti res, kmetijstvo je pomembna predvsem zaradi pridelave hrane in Evropa, kar so pokazale dejansko krize v svetu, mora delati na tem, da je čim večja samooskrba. Predvsem pa mora Slovenija zagovarjati politiko, ustrezno kmetijsko politiko za slovenskega kmeta, ki je specifična glede na evropske ostale države, predvsem v tem, da imamo majhne površine, da delujemo tudi geografsko in drugače ni primerljivo z ostalimi evropskimi državami. In da je treba tu storiti vse, da se slovenskega kmeta zaščiti, torej finančno, in pomagati tudi finančno in drugače ter skrbeti tudi za to, da ljudi ozaveščamo o pomenu lokalno pridelane hrane in da potem tudi potrošnik kot tak, ki se tega zaveda in kupuje torej hrano, lokalno, pridelano na lokalen način, in s tem spodbudi tudi nekako lokalno pridelavo.

Toliko. Hvala.