Najlepša hvala, gospod predsednik.

Glede prvega vprašanja glede obiska poslanca Janeza Janše v Izraelu lahko potrdim, da zunanje ministrstvo in veleposlaništvo v Tel Avivu nista bila obveščena o tem obisku, ki, kot razumemo, je bil strankarski obisk. Naša stališča, uradna stališča Slovenije mislim, da ste lepo povzeli že v vaši intervenciji. Jaz bi mogoče samo tudi glede premika veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem pojasnila, da Vlada nima nobenega namena, da stori kaj takega. Slovenija namreč namerava slediti mednarodno uveljavljenemu stališču, da se ne sme spreminjati statusa Jeruzalema in tja ne bo selila veleposlaništev, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor med Izraelci in Palestinci in rešitev dveh držav in to je stališče aktualne in tudi vseh dosedanjih vlad in pa Odbora za zunanjo politiko in je tudi stališče Evropske unije, ki je bilo potrjeno na ravni evropskih voditeljev. Seveda mislim, da nekako ni na zunanjem ministrstvu, da komentira aktivnosti poslancev, si pa vedno načelno želimo, da smo vsi pri vseh aktivnostih v tujini čim bolj usklajeni.

Potem glede Varnostnega sveta. Mislim, da ste zelo lepo povzeli kakšno je trenutno stanje na svetu, zato se mi zdi, da je še toliko bolj pomembno tudi kaj Slovenija počne v Varnostnem svetu. Bodisi da ali gre za Bližnji vzhod bodisi da gre za Ukrajino in tudi vse ostale konflikte.

Kar se tiče resolucije, ki je bila sprejeta, ki ni bila sprejeta zaradi ameriškega veta, je verjetno treba predvsem poudariti, da so praktično vse preostale članice varnostnega sveta glasovale za resolucijo. To pomeni, da obstaja znotraj in članic varnostnega sveta in tudi širše v mednarodni skupnosti nek konsenz, da je treba ukrepati, da se humanitarna situacija, kakršna je na terenu, ustavi, da se izboljša, da se omogoči pogoje, da se in dostavi humanitarno pomoč prebivalcem Gaze, in da se zagotovi izpustitev talcev, in da se seveda začne pogovarjati o nekem političnem obzorju, se pravi, iskati politično rešitev na liniji obstoja dveh držav, in to na liniji, ki bo seveda zagotavljala varnost v Izraelu in pa vzpostavitev palestinske države. To mislim, da je nek širši okvir, ki uživa precejšnjo mero soglasja v celotni mednarodni skupnosti.

Kar se tiče pristopa Slovenije, mislim da tudi, ko govorimo v razmerju do ZDA, nas sigurno druži to, da si želimo, da se ta humanitarna situacija prekine. Mislim, da to tudi izhaja iz vseh pogovorov z ameriško stranjo, ki smo jo, ki smo jih imeli. Mi smo tudi v rednem dialogu z Američani, in tudi ko se je pogajala ta resolucija, alžirska, kjer je sicer kasneje bil vložen veto, je tudi Slovenija predlagala nekatere elemente, vključno z referenco na talce, vključno z referenco obsodbe Hamasa oz. terorizma, itn. Skratka, v vseh naših aktivnostih v varnostnem svetu, ne glede na to za katero situacijo gre, če gre za humanitarne elemente, to dosledno izpostavljamo kadar je to treba, in tako bomo ravnali tudi naprej. Razlikujemo se seveda o tem, kdaj in na kakšen način naj bo to premirje vzpostavljeno. Zato si zdaj tudi Američani prizadevajo na terenu, tudi sicer je njihov zunanji minister, mislim, da je bil že petkrat ali šestkrat v regiji, in treba se je seveda zavedati, da brez ameriške podpore oz. angažiranja, tudi končne rešitve tega ne bo. Tako da, če uspejo zdaj s temi pogajanji, ki potekajo, da se zagotovi mogoče v prvi fazi vsaj začasno premirje in potem, da se stvari odvijajo naprej in vodijo k trajnemu premirju, je seveda to nekaj, kar je pozitivno. Stališče Slovenije pa je glede na katastrofalno humanitarno situacijo, ki je v Gazi in to je resnično situacija, ki je brez presedana, to slišimo od vseh humanitarnih organizacij, od generalnega sekretarja. Ravno pred dnevi je bil brifing Zdravnikov brez meja, mislim, da je bilo to šele tretjič v zgodovini, odkar oni obstajajo, da so prišli brifirat varnostni svet, kar mislim, da kaže resnično na stopnjo, v kakšni situaciji se v Gazi nahajamo in te stvari je potrebno ustrezno nasloviti. Zato bomo tudi mi še naprej izpostavljali in zastopali to, da potrebujemo takojšnje, trajno premirje.

Potem pa še, kar se tiče sankcij proti Rusiji. Zdaj, Evropska unija je ob drugi obletnici ruske agresije zoper Ukrajino, uvedla še nov, to je zdaj že 13. paket sankcij. Gre tudi za doslej največji sveženj, skupaj je 194 uvrstitev na te sankcijske sezname in to je nekaj, kar je podprla tudi Slovenija kot nadaljnji pritisk na Rusijo. Vsi pa se seveda zavedamo, da je potrebnih več aktivnosti tudi zato, da se prepreči izogibanje sankcijam. Zdaj, ta zadnji paket sankcij je predvsem osredotočen na ruski vojaški in obrambni sektor in dodatno na povezane posameznike in subjekte v nekaterih tretjih državah, vključno s tistimi, ki sodelujejo pri dobavi orožja in drugih dobrin, in ki omogočajo nadaljevanje ruske agresije zoper Ukrajino. In med drugim gre za subjekte v Indiji, na Šrilanki, na Kitajskem, v Srbiji, Kazahstanu, Tajski in Turčiji, in to so seveda tudi zadeve, na katere smo mi nacionalno še posebej pozorni. Na ravni Evropske unije je bil imenovan posebni odposlanec za sankcije, ki se osredotoča ravno na uresničevanje sankcij in si prizadeva za njihovo preprečevanje. In ena ključnih nalog tega odposlanca je tudi to, da vodi dialog s tretjimi državami v boju proti izogibanju sankcijam, kar pomeni, da se s tretjimi državami dogovarjamo za sezname blaga, za katerega bi podjetja morala uporabljati posebno skrbnost in za katere velja prepoved izvoza v Rusijo itn. Slovenija dosledno implementira vse sankcije, kar je tudi ključni element preprečevanja zaobhajanja sankcij. Pri tem je aktivno zunanje ministrstvo z drugimi resorji in organi, tudi preko stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe. Tako da sankcije ocenjujemo, da predstavljajo še naprej pomembno orodje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije. Učinki bodo seveda vidni predvsem na daljši rok, to je dejstvo. Je pa že zdaj, so sankcije občutno omejile, recimo oz. so prizadele ruske prihodke od izvoza, ko gre za nafto in pa tudi občutno se je omejil ruski dostop do zahodnih tehnologij, vključno seveda s tistimi z dvojno rabo, s čimer se, potem omejuje proizvodne zmogljivosti ruske vojaške industrije. Je pa v pripravi tudi 14. paket sankcij. Tako da, to je nekaj, o čemer se bomo še pogovarjali. In ker ste omenili smrt Navalnega, se pogovarjamo tudi o tem, da bi se EU odzvala z ukrepi v odziv na smrt Navalnega. Kot veste, je bila njegova soproga tudi gostja na zadnjem zasedanju zunanjih ministrov. Evropska unija je tudi dala skupno izjavo in tudi v Ljubljani je bil opravljen pogovor z ruskim veleposlanikom, kjer smo predvsem zahtevali, oz. jih pozvali, da izvedejo neodvisno mednarodno preiskavo in da tudi spustijo vse ostale zapornike, ki so pač po ruskih zaporih na podlagi neutemeljenih obtožb.