Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani in spoštovane!

Dovolite, da vam predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem Zasedanju Sveta za splošne zadeve 19. marca v Bruslju. Ključna tema tokratnega zasedanja bo osnutek sklepov za redno zasedanje Evropskega sveta, ki bo 21. in 22. marca v Bruslju. In ker ste bili z gradivom za Evropski svet seznanjeni že pri 1. točki te seje, predlagam, da predvsem povzamem katere bodo še ostale točke na dnevnem redu Sveta za splošne zadeve, in sicer, 2. točka bo evropski semester; gre za vsakoletni cikel usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik v okviru Evropske unije, katerega namen je utrjevanje ekonomske in monetarne unije. Dokumente je podrobneje obravnaval že Svet za ekonomske in finančne zadeve in so bili v tem odboru že tudi predstavljeni. Ministri za evropske zadeve se bodo tako seznanili z zbirnim poročilom o posamičnih prispevkih sestav sveta k procesu evropskega semestra 2024 kot odziv na jesenski paket poročil Evropske komisije in z dopolnjeno časovnico izvedbe evropskega semestra. Ta je letos nekoliko prilagojena zaradi volitev v Evropski parlament, zlasti pa zato, ker naj bi v maju začela formalno veljati nova pravila glede ekonomskega upravljanja. Svet se bo tudi seznanil s priporočili za ekonomsko politiko območja evra in jih posredoval evropskemu svetu v potrditev.

Slovenija se strinja z glavnimi priporočili za ekonomsko politiko območja evra, saj zadevajo ključne gospodarske izzive območja evra. Med delovnim kosilom o prihodnosti Evrope bo potekala razprava o notranjih reformah Evropske unije, ki so potrebne zaradi zahtevnih geopolitičnih razmer v svetu in v luči prihodnjih širitev Evropske unije, pri čemer se bodo ministri tokrat osredotočili predvsem na reformo skupnih evropskih politik. Slovenija meni, da bi morale notranje reforme Evropske unije potekati vzporedno s širitvenim procesom in podpira načrte, da se do poletja 2024 sprejme konkreten načrt za nadaljnje delo. Slovenija se tudi strinja, da bodo naslednje širitve Evropske unije potekale v zahtevnih geopolitičnih razmerah in da bi Evropska unija zaščitila svoje vrednote in interese, bo morala ohraniti svoj položaj v svetu in tudi postati močnejša gospodarska in geopolitična sila, kar bo zahtevalo tudi poglobitev Evropske unije v nekaterih njenih politikah, zato bo Slovenija na zasedanju sveta še posebej izpostavila pomen nadaljnje krepitve evropskega sodelovanja na področjih konkurenčnosti, pravičnega zelenega prehoda, obrambe ter skupne zunanje in varnostne politike. To bo šlo zgolj za neformalno razpravo. Formalna razprava o notranjih reformah Evropske unije se bo začela z novim institucionalnim ciklom letos jeseni in takrat bomo tudi v Sloveniji oblikovali podrobnejša stališča.

Pod točko razno so bile naknadno uvrščene tudi nekatere točke na željo držav članic, in sicer naj bi Poljska podala kratko poročilo o napredku pri uresničevanju svojega novega akcijskega načrta o vladavini prava. Španija bo poročala o nadaljnjem dogajanju glede predloga za spremembo uredbe Sveta številka 1 v uradnih jezikih Evropske unije, Nemčija bo podala opozorilo glede prihajajočih parlamentarnih volitev v Gruziji, Avstrija pa predstavila svoj načrt v desetih točkah za prihodnost enotnega trga Evropske unije.

Hvala lepa.