Hvala. Spoštovane poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni, spoštovana predsedujoča!

Predlog direktive o določitvi minimalnih pravil za preprečevanje pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v Uniji in boj proti njej bo nadomestil direktivo in okvirni sklep iz leta 2002 in je del celovitega pristopa v okviru migracijskega paketa. Predlog naslavlja problematiko navala nezakonitih migrantov na zunanje meje Evropske unije, ki je tesno povezan z organizirano kriminaliteto. Tihotapci migrantov zahtevajo in dobijo velike vsote denarja za pomoč pri organizaciji poti, pri čemer pa so uporabljene oblike transporta pogosto nevarne. V nesrečah zaradi neustreznih vozil in plovil, tveganih poti in čezmernega števila potnikov, pa so izgubljena prenekatera življenja. Obenem pa je tihotapljenje migrantov zgolj eden od virov prihodkov hudodelskih združb, ki se obenem ukvarjajo tudi s trgovino z orožjem, drogami, ljudmi. Zaradi tega je Evropska komisija v okviru prizadevanj za zmanjšanje migracijskega pritiska predlagala novo direktivo, usmerjeno v preprečevanje pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v Evropski uniji. Predlog posodablja sedanji več kot 20 let star kazensko pravni okvir na tem področju in je zlasti usmerjen v delovanje tihotapcev, pri čemer upošteva premoženjsko korist kot glavno motivacijo za tovrstno kriminaliteto. Obstoječi pravni okvir Evropske unije je nastal v nekoliko drugačnih okoliščinah, ko pritisk na zunanje meje EU še ni bil tako velik, zlasti pa nezakonite migracije še zdaleč niso bile v takšni meri obvladovane s strani kriminalnih družb, kot so danes. Tihotapljenje pomeni vir zaslužka. To je edini razlog, da se organizirane združbe tudi z njim ukvarjajo. Cilj te direktive je delo kriminalnih združb onemogočiti oziroma ustaviti, tako da se osredotoči na njihove vodje in pridobljeno premoženjsko korist. Sedaj se pogosto dogaja, da organi pregona ujamejo zgolj manj pomembne sodelavce, ki so pri izvrševanju kaznivih dejanj lahko nadomestljivi, pri nas tudi polnijo zapore, delo družb pa ostaja nespremenjeno. Te okoliščine je treba upoštevati in se nanje tudi primerno odzvati. Poleg tega predlog naslavlja tudi objektivno nevarne situacije, v katerih zasledovanje premoženjske koristi ni pomembno za obstoj kaznivega dejanja.

Če povzamem, nova direktiva zasleduje cilj, da se v kazenskih postopkih doseže tudi višje umeščene sodelavce in vodje v kriminalnih združbah obenem pa se jim odvzame s kaznivimi dejanji pridobljeno premoženjsko korist, kar sta oboje pomembna elementa pri boju proti organiziranemu kriminalu. Predlog predvideva jasno kriminalizacijo naklepne pomoči državljanom tretjih držav pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju na ozemlju katerekoli države članice Evropske unije. Za inkriminacijo je potrebno, da je pomoč povezana z zasledovanjem premoženjske koristi storilca ali da obstaja velika verjetnost, da bo pri tem za neko osebo nastala huda škoda ali pa da gre za javno pozivanje, ščuvanje državljanov tretjih držav k vstopu, tranzitu in prebivanju na ozemlju katerekoli države članice EU. V primerjavi z obstoječo direktivo gre za bistveno bolj jasno opredeljeno kaznivo dejanje. V obstoječi evropski zakonodaji so namreč znaki kaznivega dejanja preveč nedorečeno oziroma preširoko opredeljeni kaj dejansko predstavlja dajanje pomoči pri prehodu, tranzitu in prebivanju in predstavlja to problem za učinkovit kazenski pregon. Prav tako je pri obstoječi evropski pravni ureditvi problematično tudi to, da ne vsebuje tako imenovane humanitarne klavzule, torej izjem od kazenskega pregona tistih kategorij, ki nelegalnim migrantom pomagajo s človekoljubno pomočjo.

Nadalje nov predlog vsebuje tudi kvalificirane oblike kaznivih dejanj in to v primerih, ko gre za najhujše oblike, storjene preko hudodelske združbe, ter ko nastanejo tudi najhujše posledice, na primer smrt, ali pa ko so tihotapljeni migranti iz posebno ranljive skupine, na primer mladoletniki.

Predlog predvideva harmonizacijo najnižjih predpisanih kazni, in sicer bi znašale za temeljno obliko kaznivega dejanja najnižja predpisana zgornja meja kazni v celotni EU vsaj tri leta zapora.

Za kvalificirane oblike sodelovanja v hudodelski družbi, uporabe nasilja, kaznivega dejanja na škodo posebej ranljivih oseb ali v primeru povzročene škode, ogrožanja življenja ali celo smrti, pa so najnižje predpisane kazni bistveno strožje, vse do 15 let zapora. V primerjavi z obstoječo ureditvijo, evropsko ureditvijo gre nov predlog pri določitvi kazni dejansko v smeri za dvig le teh. Obstoječi evropski pravni okvir predpisuje namreč najvišjo kazen zapora najmanj osem let. Predlog predvideva tudi odgovornost za kaznivo dejanje za pravne osebe in poenotenje kazni zanje. Kazni, ki so predpisane, se bodo odmerjale v procentih letnega prometa pravne osebe glede standardov, višine kazni kot tudi ostalih standardov, ki jih določa nova direktiva, gre za minimalne standarde in za minimalno harmonizacijo in držav članic nič ne ovira, da same ne bi mogle obdržati ali vpeljati širšega kazensko pravnega okvirja v svojem pravnem redu. Z vidika interesov EU pa je pomembno, da je skupni okvir natančno definiran in usmerjen. V predlogu je izboljšan tudi doseg pristojnosti večinoma osebe, ki izvajajo organizacijo in dejavnosti tihotapljenja migrantov ne prebivajo v državah EU in da bi povečali možnost sankcioniranja storilcev tihotapljenja migrantov predlog direktive razširja pristojnost držav članic na primere, ko se pomoč pri nedovoljenem vstopu v EU konča s smrtjo. Tu se predvsem naslavlja organizirane plovbe v nedopustno slabih opremljenih ladjah, tovornih cisternah in podobno. Poleg tega pa predlog direktive razširja tudi pristojnost na pravne osebe, ki nimajo sedeža v EU, vendar v EU opravljajo poslovno dejavnost.

Nadalje bodo morale države članice zagotoviti seveda tudi ustrezne ukrepe za prevencijo tovrstnih kaznivih dejanj za ustrezno usposabljanje ter finančna, tehnična in tehnološka sredstva za pristojne organe ter preiskovalna orodja. Stališče, ki ga predlagamo, spoštovane poslanke in poslanci, je, da se cilji predloga direktive podprejo. Predlog direktive je, kot rečeno, del širšega pristopa in skupaj s krepitvijo policijskega sodelovanja in vloge Europola ter osredotočanja aktivnosti na ravni celotne EU na razbitje kriminalnih združb, vključno s povečanim kazenskopravnim, diplomatskim in političnim sodelovanjem s tretjimi državami tvori celovit pristop, ki je primerno usmerjen zoper kriminalne združbe tihotapcev migrantov. Glede na situacijo s katero se soočamo, ne samo države članice, temveč celotna Evropska unija in tudi širše, menimo, da je nov zakonodajni predlog nujen in bi ga morala Republika Slovenija podpreti. Posebej bi veljalo podpreti rešitve, ki bodo zagotovile večjo jasnost določb predloga direktive, predvsem določb, ki opredeljujejo kaznivo dejanje, njihovo skladnost z drugimi instrumenti materialno kazenskega prava kot tudi primerjalno primerno razmejitev s kvalificiranimi oblikami kaznivih dejanj in obtoževalnimi okoliščinami, da bodo storilci tudi ustrezno kaznovani. Najlepša hvala za ta uvod.

PODPREDSEDNICA ANDREJA ŽIVIC: Hvala lepa ministrici za dopolnilno obrazložitev predloga. In prehajamo na razpravo. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ja, izvolite besedo, gospod Kaloh.