Dober dan, spoštovana gospa predsednica, spoštovani državni sekretarki, spoštovani vsi navzoči! Jaz bi to podprl, kar je kolega Oraže že povedal in bi ne ponavljal na splošno.

Bi pa že rad dodal, da imamo jasne izsledke iz študije UGM, to je raziskovalni institut o slovenščini na obmejnem prostoru. In bi še enkrat rad tukaj poudaril, da je seveda negativna posledica tega raziskovanja bila, da smo bili pač priča, da tako rekoč število slovensko govorečih po naših vaseh pada. Se pravi, pogovorni jezik po družinah, po vaseh zmanjkuje, ga bo vedno manj. To število pa po drugi strani, to je bil pozitiven vidik, izravnajo državljane Republike Slovenije, ki se naselijo na območju dvojezičnega ozemlja avstrijske Koroške, kar je bil zelo pozitiven pojav. In jaz mislim, da je vprašanje učnega načrta posredovanja vedenja o koroških Slovencih izrednega pomena, ker kot župan vedno doživljam in pri nas se je kar nekaj družin iz Slovenije naselilo, da seveda državljani nimajo, niti ne bi rekel. Bi rekel povprečnega pojma, da živimo tam Koroški Slovenci. In to včasih že moti in se sprašujem, kako je to možno. To ja niso starostniki 60, 70, ampak to so mlade družine, ki prihajajo v Avstrijo in tega zavedanja enostavno nimajo. In če moram potem kot župan nekajkrat pač poudariti, da sem slovensko govoreči župan in da z menoj lahko slovensko govorijo, jih zelo težko prepričam, da potem dejansko prestopijo spet v materin jezik. In jaz mislim, da to ta premier nakazuje, da je izrednega pomena, da to, kar se dela da se to nadaljuje, krepi in to, kar je kolega Oraže povedal, seveda, tudi to vedenje o trenutni situaciji je zelo pomembno. Tudi vedenje o možnosti izobraževanja, dvojezičnega izobraževanja na obmejnem območju in v Avstriji in tudi izven avtohtonega območja. To kar seveda ta študija tudi pove, da imamo ogromno, ogromno Slovencev in predvsem mlade, ki pač odhajajo, vaši prihajajo, naši mladi odhajajo na Dunaj, v Gradec in se trenutno močno zavzemamo in smo ravno imeli pred kratkim dialoški forum, ko je prvič avstrijski minister za izobraževanje se izpostavil sploh tej tematiki s predstavniki narodne skupnosti in z deželnim glavarjem. In smo ga nagovorili, da je za obstoj slovenskega jezika, in jaz mislim, to je naš skupni interes, za obstoj slovenskega interesa je izrednega pomena in zato se moramo vsi zavzemati od učnega načrta pa tudi do ustanavljanja šol v Avstriji, izrednega pomena šolanje otrok in spremljanje otrok od 1. leta naprej v slovenskem jeziku. Če te ponudbe ne bomo imeli, ker imamo pač izpad ene generacije v 70. letih, ko so bili hudi pritiski na slovensko manjšino in se je večina tako rekoč odločila, da je nemško govoreča. Če ne bomo na izobraževalnem, šolskem nivoju omogočili učenje slovenskega jezika, potem je vso naše delo zaman. Zato bi tukaj, ker imam predstavnike ministrstva, ki se res močno zavzemajo za ohranitev, za povezovanje, res apeliral, da se vsi trudimo tudi za to, ne samo za učne načrte v Sloveniji, ampak za to, da bo omogočeno šolanje tudi ne na avtohtonem območju, ampak predvsem na Dunaju, kjer je minister zdaj tudi izrazil, da je pripravljen za pogovore, kar se tiče izpostavljanja takšne možnosti na Dunaju in tudi v Gradcu.

Drugo, kar bi zelo rad omenil, pa je, in to je tudi, bi rekel, primer, ki ga sam doživljam, jaz sem zelo hvaležen za program, da lahko osnovne šole, to so prvi štirje razredi, ki jih obiskujejo naši prijavljeni otroci in kjer večina še nima znanja ne v Sloveniji, ne v slovenskem jeziku in se ga šele tam pridobijo, da nam omogoča ministrstvo in urad dejansko te jezikovne dneve v Piranu in v Sloveniji. To je treba nadgraditi. Mi smo ena izmed redkih šol v Globasnici, sicer se baje zdaj to na štiri dni tudi zožilo, ki to koristi. In jaz vam povem, če se starši potem vrnejo po teh štirih dnevih, v našo občino imajo drug pogled na slovenski svet, na slovenščino in na vrednoto se naučiti tega jezika. To je potem več kot pa samo jezik manjšine, ampak spoznavajo, da je to enakopravni jezik Evropske unije in da je Slovenija država, ki je naša sosednja, ki ni neka revna, ampak zelo samozavestna v prihodnost usmerjena država, vsaj to tako vsi upamo. Zato bi priporočal, da se v programe glede programov ne govori samo o učnih načrtih, ampak tudi o možnostih, bi rekel, izgradnje izmenjave na ravni osnovnih šol. In, če zdaj še nekaj zraven dodam, na ravni otroških vrtcev. Važna bi bila tudi izmenjava pedagoginj, ampak tam pa lahko iz izkušenj povem, pedagoginje imajo že toliko dela z otroci, bodisi v vrtcih ali v šolah, da enostavno ne zmorejo več, da bi še ob tem potem koristili takšne programe. Tukaj je treba tako rekoč to vgraditi tudi v učne načrte, da je potem to del tudi delovanja učiteljev pri nas, in učiteljic, pri vas, kot tudi pri nas. To bi vam zelo rad položil na srce, ker z jezikom smo in tega se pa danes res zavedam, če ne bomo omogočili izobraževanje na visokem nivoju od pa do potem nas čez 40 let ne bo več.