Hvala lepa. Jasna Rojc, državna sekretarka Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Torej, jaz bi podala predvsem nekaj pojasnil na te pobude, v bistvu glede vključitve vsebin v učne načrte in kataloge znanja. Torej, to je pravo ime za dokumente, ki predstavljajo usmeritev učiteljem pri delu. To so seveda del kurikularnih dokumentov, seveda pa ne edini.

Torej, jaz moram reči, da današnji sodobni učni načrti govorijo o ciljih, ciljih vzgoje in izobraževanja, ki niso nujno vsebinski, ampak tudi procesni, torej tudi cilji, ki v bistvu gojijo nek razmislek, kritično mišljenje in tudi s tem razvijajo nek odnos do vsebin. Torej, premalo je govoriti izključno o vsebinah, ker samo vsebine vodijo do poznavanja podatkovnega znanja, ki ni vedno najbolj ustrezno.

Druga zadeva, kot sem rekla, učni načrt oziroma katalog znanja je usmerjevalni dokument, ki pušča učitelju zelo veliko avtonomije. Učitelji so strokovnjaki in zato glede na situacijo, v kateri delujejo, ki je lahko odvisna od prostora, v katerem delujejo, od skupine učencev oziroma dijakov, njihovega predznanja, ustrezno prilagaja seveda tudi doseganje ciljev učnega načrta. In predpisovanje, strogo predpisovanje običajno učiteljem jemlje avtonomijo. Tako, da tukaj moramo biti pazljivi, predvsem glede na to, da učitelji, pa tudi sicer javnost opozarja, da so naši učni načrti prepolni, preobremenjeni. In moram reči, da tudi zdaj, namreč sama vodim kurikularni svet in s tem kurikularno prenovo, dobivamo takih pobud, ki so vsaka posebej seveda popolnoma ustrezne in tudi strokovno utemeljene zelo veliko. In seveda upoštevati vse oziroma popolnoma do potankosti upoštevati vse želje, bom kar rekla, ne samo pač strokovno utemeljene pobude, je včasih zelo težko. Seveda, torej hočem povedati, da je pri vsem tem potrebna prava mera in razumevanje, da čisto vsega ne moremo predpisati, ne glede na dobre namene.

Druga zadeva, kot je že doktor Logaj povedal, poleg predpisanih vsebin oziroma ciljev pouka imamo v šolah še druge vsebine, ne nujno v okviru klasičnih šolskih predmetov. Omenjene so bile različne ekskurzije, ki se običajno izvajajo ali kot interesne dejavnosti oziroma na gimnazijah obvezne izbirne vsebine. In opozoriti moram, da je bil pred dvema letoma uveden tudi poseben vsebinski sklop vse srednje šole, to je aktivno državljanstvo, ki posebno pozornost posveča tudi družbenim vprašanjem in se ukvarja tudi z vprašanjem manjšin in pa v bistvu izseljencev, s tem, da prepušča veliko avtonomije učiteljev, na kakšen način in v katerih primerih pušča veliko avtonomije učiteljev, na kakšen način in v katerih primerih bo dijake usposobil oziroma jih seznanil s to problematiko.

Tukaj bi poudarila tudi, da učni načrti in katalogi znanj niso nekaj, kar se lahko zapove. Namreč, gre za strogo strokovni dokument, ki ga pripravljajo tudi strokovne skupine oziroma tako imenovane predmetne kurikularne komisije s tripartitno sestavo. Noter so pač strokovnjaki, ki prihajajo iz akademskega sveta, potem imamo tukaj učitelje praktike in običajno tudi svetovalce Zavoda za šolstvo, če gre tukaj za splošno izobraževalne predmete, ki je predvsem tisti, ki usmerja in administrativno podpira delo. Te komisije so popolnoma avtonomne, še enkrat poudarjam, zato je težko pričakovati ali pa še težje zahtevati, da neka komisija a priori vključuje neke vsebine oziroma cilje v kurikularni dokument. Zato tukaj absolutno podpiramo pobudo, da skupine tej tematiki namenijo več pozornosti, da se seznanijo z dokumenti in seveda, moramo pa razumeti, da se lahko ti cilji samo strokovno premišljeno vpletejo v učne načrte oziroma kataloge znanj tam, kjer je to smiselno. Na splošno o vseh predmetih in vseh predmetnih področjih pa verjetno tukaj ni racionalno razmišljati. Toliko za enkrat. Hvala lepa.