Hvala lepa.

Prisrčen pozdrav vsem!

Hvala za izbiro zelo pomembne teme za današnje zasedanje komisije. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu se zavedamo vedno bolj, kako pomembna tematika je poznavanje Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu v matični domovini in tudi mi v vsakdanji komunikaciji in pogovorih zaznavamo, da se poznavanje te tematike niža. zelo dobro sodelujemo z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in z Zavodom za šolstvo in mislim, da je dobro, da se to sodelovanje še poglobi in nadgradi. Se zahvaljujem tudi za uvodno predstavitev in tako, En tak prvi odziv je, da mogoče tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, je v bistvu zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, - je nekaj narobe s tem mikrofonom ali…? Tako, čudno odmeva - ne samo vedenje o zgodovinskih razlogih za nastanek slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij.

Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu že tretje leto zapored na svojem rednem letnem razpisu dajemo prednost dejavnostim in projektom, ki vključujejo mlade, torej učence, dijake in študente in smo tudi veseli, da je na to temo kar nekaj prijav ne samo organizacij, ki delujejo zunaj naših meja, ampak tudi civilno družbenih organizacij. Ki delujejo v Sloveniji in se posvečajo pretežno Slovencem v zamejstvu in po svetu in, ki so danes tudi z nami v dvorani, tako, da pričakujem, da bodo tudi oni imeli kaj za povedati na to temo. Kot vam je verjetno znano, smo na uradu oziroma so naši predhodniki na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2019 predlagali in potem sofinancirali dva tako imenovana ciljna raziskovalna projekta, ki sta precej temeljito analizirala poznavanje tematike tako Slovencev v zamejstvu kot Slovencev po svetu in tudi ponudila nekaj predlogov za vključitev teh vsebin v učne načrte. Mislim, da je to gradivo teh dveh ciljnih raziskovalnih programov še vedno aktualno in dobro in da se splača mogoče ponovno pregledati in nadaljevati ta dialog. Zavedamo se sicer, da vprašanje niti slučajno ni črno belo in smo prepričani, da ne glede na vsebine učnega načrta oziroma poleg vsebin učnega načrta so številni učiteljice in učitelji, predvsem v obmejnih območjih Republike Slovenije, ki tej tematiki posvečajo zelo zelo veliko pozornosti. Je pa dejansko pomembno, da naši učenci in dijaki razumejo, da so Slovenci, ki živijo zunaj meja, ne samo zaradi teh skupnosti, ampak tudi zaradi tega, kako globoko in večplastno potem dojemamo tista temeljna vprašanja naroda, jezika, kulture, identitete. Torej, na uradu menimo, da je tema manjšin in izseljenskih skupnosti zelo primerna tudi za to, da se skoznjo obravnavajo aktualne teme, ki se tičejo živega vsakdana mladih ljudi danes v Evropi in v svetu. Tako, da si bomo še naprej prizadevali za to, da v dialogu in sodelovanju s pristojnimi inštitucijami kolikor je le mogoče to temo v našem izobraževalnem sistemu okrepimo. Hvala lepa.