Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim.

Agencija za energijo je regulator energetskega trga in opravlja naloge reguliranja predvsem podjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo ali prenosom električne energije, zemeljskega in zemeljskega plina ter opravlja določene regulatorne naloge tudi na področju oskrbe s toploto. Glede na to, da je danes tema naslavljanja energetske revščine v povezavi tudi z že prej omenjenim pismom ljudske iniciative v Velenju sem pripravila nekaj gradiva iz pristojnosti Agencije za energijo, in sicer na temo prenove obračuna omrežnine, kot tudi nekaj podatkov v zvezi z oskrbo s toploto.

Pa naj najprej nekaj besed namenim področju prenove obračuna omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij, za katero verjamem, da ste že veliko slišali, še posebej pa verjamem, da ste slišali veliko zavajajočih informacij. Zato mi dovolite, da vam malo bolj podrobno predstavim učinke, ki jih s prenovo obračuna zasledujemo, saj so pomembni tudi za naslavljanje energetske revščine.

Preučili smo namreč tudi vse učinke prenove obračuna, ki so usmerjeni v čim bolj učinkovito rabo omrežij in s tem možnost zniževanja današnjih stroškov, kakor tudi bodočih stroškov, ki so povezani z zelenim prehodom in potrebnimi naložbami v elektroenergetsko omrežje. Pri spremljanju učinkov ugotavljamo, da prenova obračuna kot prvi učinek, zelo pomembno naslavlja gospodinjstva, še posebej tudi energetsko revna gospodinjstva, saj se za od 860 tisoč gospodinjskih odjemalcev za večino teh letni strošek iz naslova omrežnine zniža. Še posebej se zniža za tiste, ki zaradi svojega stanja verjetno uporabljajo energijo in omrežje še toliko manj. Zato je toliko bolj pomembno, da dejansko se prenova obračuna s 1. julijem 2024 tudi uveljavi.

Nekaj poudarkov zakaj. V preteklosti gospodinjski odjemalci niso imeli zagotovljenih podrobnih podatkov o svoji porabi, sedaj te podatke imamo. Imamo naložbe, torej izvedena je obsežna naložba v napredne merilne sisteme in več kot 90 % vseh odjemalcev ima sedaj podrobne podatke o rabi omrežij. Naša dolžnost tako regulatorja kot tudi države oziroma politike pa je, da zagotovimo, da odjemalci plačujejo toliko stroškov omrežja, kot jih z izrabo elektroenergetskega omrežja povzročajo. To je še toliko bolj pomembno v luči energetske politike, ki jo je država že sprejela z NEPN-om in ki nam jo še kot dodatno nalaga Evropska komisija z dokumenti, ki naslavljajo podnebno nevtralno družbo in izstop od fosilnih energentov in neodvisnosti od ruskih fosilnih energentov. Navedeno pomeni, da bodo stroški energetskih omrežij naraščali, saj se bo z opuščanjem fosilnih energentov za ogrevanje povečala raba električne energije iz obnovljivih virov za ogrevanje. Zato je prav, da naslovimo pravično porazdelitev bremen med odjemalce že danes, saj so gospodinjski odjemalci sedaj plačevali preveč, industrijski odjemalci, predvsem energetsko intenzivna industrija, pa premalo. Zakaj? Kot sem že navedla, zato, ker do sedaj nismo imeli podrobnih merilnih podatkov. Sedaj jih imamo in naša dolžnost je, da prenovo obračuna tudi uvedemo. Če k temu dodamo še potrebne dodatne stroške za razvoj omrežij povezane z večjo elektrifikacijo, bo nepravična porazdelitev bremen, ki jo imamo sedaj že sedaj rezultirala v samo še večjih stroških za gospodinjske odjemalce in male poslovne odjemalce, obrtnike, kmete in druge manjše odjemalce, za katere je prenova obračuna omrežnine prav tako ugodna.

Za današnjo razpravo sem pripravila tudi nekaj slik in gradiv, ki podkrepijo navedeno, kar sem povedala in vam z veseljem vsem poslancem zadevo tudi razdelim. Verjamem pa, da bo to tema, o kateri bomo še razpravljali.

Sicer pa, kar se tiče cen toplote, to je bilo v zadnjem obdobju pogosto tudi izpostavljeno v javnosti, zelo vidno je bilo razburjenje tudi na področju Šaleške doline, zato nekaj podatkov iz področja reguliranja agencije pri oskrbi s toploto. V Sloveniji je 109 distribucijskih sistemov toplote, ki opravljajo dejavnost kot gospodarsko javno službo ali kot tržno distribucijo. In med distribucijski sistemi toplote so velike razlike zaradi uporabe energentov in tehnologije za proizvodnjo toplote, obratovalnih pogojev, izkoriščenosti sistemov in gostote odjema. Vse to se seveda odrazi v neenakih cenah toplote, na katere posredno vplivajo tudi različne izgube na sistemih. Pa nekaj podatkov prav o izgubah na distribucijskih sistemih. Te so odvisne od letnega temperaturnega primanjkljaja, dolžine distribucijskega sistema, gostote odjema, temperaturnega režima delovanja in sezonske ali celoletne oskrbe s toploto. Na sistemih, ki poleg ogrevanja v času ogrevalne sezone zagotavljajo tudi sanitarno toplo vodo skozi celo leto, so izgube še toliko višje. Če primerjamo podatke o izgubah na 41 distribucijskih sistemih, ki so v letu 2022 dejavnost opravljale kot gospodarske javne službe in so imele regulirano ceno toplote s strani agencije. Opazimo, da so povprečne distribucijske izgube navedenih sistemov znašale 18,48 %. Največje izgube so v distribucijskih sistemih Šentilj, Vransko, Gornji Grad, Velenje in Kidričevo.

Ker je razprava na temo tudi ogrevanje v Šaleški dolini, nekaj podatkov v zvezi s tem. Distribucijski sistem Šaleške doline, ki s toploto oskrbuje odjemalce na območju Velenja in Šoštanja, spada med večje sisteme toplote, katerih omrežje je zelo razvejano, odjem toplote je lahko precej oddaljen od vira, zato prihaja do večjih izgub in poleg tega sistem zagotavlja tudi sanitarno toplo vodo skozi celo leto, kar dodatno pripomore k večjemu odstotku izgub. Potem je nekaj besed treba nameniti tudi povprečni porabi toplote, ki je tudi seveda tista, ki vpliva na končni znesek oskrbe s toploto. Ta je odvisna od več parametrov, med katere spadajo predvsem izoliranost objekta, višina temperature v ogrevanih prostorih, pogostost zračenja prostorov, hidravlična uravnoteženost ogrevalnega sistema, dolžina ogrevalne sezone. Pomembni so torej tudi ukrepi energetske učinkovitosti stavb, kar se odrazi v povprečni rabi primerljivega gospodinjskega odjemalca. Tudi tu smo primerjali povprečno letno porabo in obračunsko moč na 41 distribucijskih sistemih, ki so imeli v letu 2022 regulirano ceno toplote s strani agencije. Vidimo, da je povprečna letna poraba toplote tovrstnega odjemalca na omenjenih sistemih znašala 3,47 megavatnih ur, obračunska moč pa 5,57 kilovatov. Agencija za energijo je v dosedanjih analizah cen toplote od leta 2016 uporabljala značilnega gospodinjskega odjemalca v večstanovanjski stavbi z obračunsko močjo sedem kilovatov letno porabo 6,21 megavatnih ur, ki je bil določen na podlagi takrat znanih podatkov povprečna obračunska moč in povprečna letna poraba gospodinjskega odjemalca se zaradi ukrepov energetske sanacije stavb znižuje, zato bo agencija za analizo cen toplote oblikovala novega značilnega gospodinjskega odjemalca. Kako lahko znižamo stroške ogrevanja? Stroške ogrevanja je seveda mogoče učinkovito znižati tudi z energetsko prenovo objekta s spremembo temperature v ogrevanih prostorih za stopinjo znižana temperatura zraka v prostoru, kot vemo, pomeni okoli 7 odstotkov manjšo porabo energije. Največ priložnosti za znižanje stroškov ogrevanja je v lokalnih skupnostih, kjer objekti še niso energetsko sanirani. Tudi tu smo primerjali, tudi primerjali smo posledično tudi maloprodajne cene toplote, iz katerih je razvidno, da se del cene, ki je odvisen od fiksnih stroškov večinoma ne spreminja, spreminja se pa v zadnjem obdobju. Predvsem variabilni del cene, ki je odvisen od cen vhodnih energentov, ki se spreminjajo glede na tržne razmere in stroške emisijskih kuponov. Kljub višjim cenam toplote v nekaterih lokalnih skupnostih, ki se odrazijo v višjem znesku na mesečnih računih, pa je seveda treba za pravilno razumevanje zneska upoštevati tudi načine plačila, pogostost odčitavanja porabljene energije in poračunov ter vmesnih akontacij. Za plačila. Zato za zaključek na tem področju enostavne primerjave med sistemi, ki bi pojasnila, kateri sistem je najdražji oziroma najcenejši ni mogoče podati. Če tukaj naslovim področje Velenja, ki je sem razumela danes tudi zaradi naslovljenega pisma. Osrednja tema je ogrevanje iz distribucijskega sistema v Velenju po podatkih in Šoštanju po podatkih agencije za energijo še vedno najugodnejše. Agencija regulira cene toplote 41 distribucijskim sistemom in preverja ali so cene toplote oblikovane skladne z metodologijo agencije in v primeru ugotovljenih neustreznosti tudi ukrepa.

Toliko zaenkrat z moje strani. Če bo potrebno še karkoli... Hvala.