Ja, hvala lepa, gospa predsedujoča, za besedo. Lep pozdrav v mojem imenu in tudi v imenu ministrstva.

Zdaj, kar se tiče energetske revščine, s tem se že dlje časa ukvarjamo, naše ministrstvo oziroma Direktorat za energijo je načeloma pristojen za ukrepe učinkovite rabe energije v stavbah, tudi za tisto, kar se subvencije dodeljujejo preko Eko sklada in se že dlje časa s tem ukvarjamo bolj ali manj intenzivno. Zdaj prva stvar, ki se je zgodila je bila že pred mnogimi leti, ko smo na primer v razpis za energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb vključili določbe, da so gospodinjstva, ki prejemajo denarno socialno pomoč, ki ni enkratna denarna socialna pomoč, upravičena do 100 % subvencije pri sanaciji, v bloku pač, vendar morajo pa predložiti to, in teh je, to se več kot deset let izvaja, žal pa je na leto teh, ki predložijo ta dokazila nekaj deset, samo kljub temu, da domnevamo, da jih je bistveno več, iz takih in drugačnih razlogov se za to ne odločajo. To je tudi en poleg tega, da je energetska revščina pač en, eden od izrazov splošne revščine je, ena večjih težav je ta, da ne obstajajo nobene podatkovne baze, država, nobeno ministrstvo ne energetsko, ne operater, distribucijski operater električnega omrežja, ne ministrstvo za delo, kakorkoli se že imenuje, nima baze o razpoložljivih dohodkih na družinskega člana. Obstajajo neki, tudi če se spomnite v preteklih letih in v covidu in v energetski krizi, so bili raznorazni tako imenovani energetski dodatki in tam je bilo pač določeno, gospodinjstva so bila določena na nek način, da se je dalo to iz obstoječih podatkovnih baz dobiti. Relativno lahko je določiti upokojence, ker tam so ti pokojninski razredi, se ve, podatek je državen, ampak že podatka o tem ali dva upokojenca živita skupaj ali upokojenec z nižjim dohodkovnim razredom oziroma pokojninski živi v istem gospodinjstvu kot še drugi družinski člani, ki imajo plačo, ali pa je celo nimajo, teh podatkov pa ni. Tako da, upokojence se da nekako identificirati z malo, z malo, z malo odstopanja, če pač dva živita skupaj, nič hudega, da se določiti. Drugih se pa ne da določiti, razen seveda tistih, ki so dali vloge na centre za socialno delo za posamezne oblike socialnih pomoči, za varstvene dodatke, za otroške dodatke, za karkoli. Tam je sistem zdaj dobro vzpostavljen, ampak, kdor ni dal vloge, je ni dal in o tistem država podatka pač nima in tudi ukrepov se ne da drugače narediti kot tako, da se v posameznih razpisih za subvencije določi ali prejemnike socialne pomoči ali pa prejemnike varstvenega dodatka za upokojence ali pa upokojence na razred, na pokojninski razred natančno.

Zdaj, Vlada je sprejela oktobra 2022 tudi strategijo Vlade za zmanjševanje energetske revščine. Cilj zdaj, meni je zelo, podatek za 2023, po statističnih podatkih od SURS, Statističnega urada je bilo leta 2023 7,2 % gospodinjstev, kar znese približno 62 tisoč gospodinjstev energetsko revnih. To je zelo velika številka. Cilj do leta 2030 pa je, mislim, meni je grozno prebrati, ker cilj ni nič, ampak realno cilj ne more biti nič, tako da cilj je, da se to zmanjša nekje, nekje na vrednost med 3,8 do 6,6 %. Podcilj je, da se najmanj 8 tisoč energetsko revnih gospodinjstev za sanacijo, celovito sanacijo stavbe omogoči, da se bo iz tega izvlekli. In pa tudi tretji cilj, ker nenazadnje se to kljub vsemu nanaša na prihranke energije, vsaj kar se našega ministrstva tiče, pa je, da do 2030 dosežemo 573 gigavatnih ur prihrankov iz teh izvedenih ukrepov. Kaj je še tukaj za povedati? Denarja v letih 2024 do 2026 je zagotovljeno delno iz podnebnega sklada, delno pa iz evropskih virov 33,8 milijonov, 27 za investicijske ukrepe učinkovite rabe obnovljivih virov, 5 milijonov bo za energetske skupnosti, energetske skupnosti državljanov, kjer se bodo pač lahko vključili. Prednost energetske skupnosti je, da se noter lahko vključijo tudi tisti državljani, ki so najemniki stanovanj in prejemajo račun za električno energijo; ni treba, da je ukrep izveden v stavbi, kjer živijo, elektrarna je lahko nekje drugje, na gasilskem domu, pa kljub vsemu se zaradi te energetske skupnosti račun za elektriko zmanjša. 1,8 milijona je pa za delovanje projektne pisarne in pa pilotnih dveh pisarn v dveh regijah s svetovalnimi točkami, da bi se pač temu približali.

Dejstvo je, da se, kot sem že prej rekel pri onih v večstanovanjskih stavbah, da se ta velik del te skupine državljanov, ki so energetsko revnih, iz takih ali drugačnih razlogov ne odločajo, da bi se prijavljali na razpise. Zato je kljub temu, da je zdaj na razpis na Eko skladu prišlo 700 vlog ... / oglašanje iz dvorane/ 700, ja, kar je več kot je bilo prej v treh letih skupaj v treh različnih razpisih, kjer je bilo 574 ukrepov izvedenih oziroma v 574 gospodinjstvih, jih je zdaj od 1. 12. do konca februarja prišlo 700 vlog. Obdelava je pa počasna, ker te vloge je treba pač specifično pristopiti. To niso take vloge, ki so navadne vloge na Eko skladu, ki so sončna elektrarna, vzamejo, pogledajo, pa še tisto nekaj časa traja, pogledajo, odločijo, tukaj je treba iti stavbo pogledati, določiti, kakšni ukrepi so smiselni, energetski svetovalec mora iti stavbo pogledati in je pač ta vloga, se relativno počasi obdeluje. Denarja načeloma ne bo zmanjkalo; zagotovili smo na ministrstvu, da se bo ta razpis podaljšal. In ko bo denar iz drugega vira, iz, namen je, da se evropska sredstva, ki so temu namenjena, porabijo, da ne bi slučajno ostala, ko bo denar zamenjal vir, bo pač razpis istočasno v Uradnem listu, ta razpis ustavljen in nov objavljen bolj ali manj pod enakimi pogoji - ključno je, da se, da ni še teh nihanj. Denarja je načeloma dovolj, večji problem je s kadri, s kadri na terenu, tudi s sodelovanjem centrov za socialno delo. Centri za socialno delo so zelo, zelo različni med sabo. Vemo, da so tam v službi uradniki, ki imajo svojega dela čez glavo in potem jim še to zraven pride. Tega se popolnoma zavedajo, kljub temu, zavedamo, kljub temu pa je razlika med centri velika. - nekje so centri izjemno kooperativni, pripravljeni sodelovati in res pomagajo, nekje pa pač malo manj aktivno, bom uporabil izraz, da ne bi narobe zvenelo.

Jaz sem, ne vem, poskušal približno nekaj na to odgovoriti, kar ste povedala prej. Imamo, aja, nekaj časa nazaj se je tudi pojavlja definicija. Definicija, tudi definicijo imamo v uredbi. Definicija je, ob tem da pa definiciji sta pa dve popolnoma različni, eno je statistična definicija, po kateri Statistični urad določa število teh gospodinjstev, drugo je pa definicija, na podlagi katerega lahko za namen razpisa pridemo do konkretnih oseb oziroma do konkretnih gospodinjstev. In ni povezave med tema dvema definicijama, pač, eno je statistična definicija, ki omogoča primerjavo Slovenije z Bolgarijo ali pa Dansko, drugo je pa pač, kako priti do teh državljanov. Tako da ti državljani se potem na koncu vedno pridejo na neke obstoječe statuse, ki jih že imajo.