Dober dan in lepo pozdravljeni. Pričenjam 11. redno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Lepo najprej pozdravljam članice in člane te komisije, tudi nadomestne člane, ki so danes z nami, seveda pa še posebej toplo pozdravljam vabljene na današnjo sejo. Nekateri upam, da se nam bodo v nadaljevanju še pridružili.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti oziroma na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: namesto gospe Alenke Helbl je z nami gospa Anja Bah Žibert, namesto gospoda Mihe Lamuta gospod Tomaž Lah in namesto Aleksandra Prosena Kralja gospod Darko Krajnc. Vse lepo pozdravljam na seji komisije.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer prva in edina točka dnevnega reda - stanje na področju energetske revščine in vse težji položaj energetsko revnih gospodinjstev v Republiki Sloveniji. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Kot že rečeno, bomo spregovorili o zelo pomembni temi, torej o tako imenovani energetski revščini, kakšno je stanje pri nas, kajti vemo, da je vse težji položaj energetsko revnih gospodinjstev v Republiki Sloveniji.

Na sejo sem vabila: Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, Rdeči križ Slovenije, slovensko Karitas, Inštitut Jožef Štefan, Center za energetsko učinkovitost, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljudsko iniciativo Velenje ter Agencijo za energijo. Od vabljenih so se opravičili Ministrstvo za finance, ampak tokrat na sedanji seji so pa vsaj povedali, da bo stališče podalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v imenu tudi Ministrstva za finance. Upam, da boste lahko tudi v nadaljevanju odgovorili na nekatera vprašanja, ki so vezana tudi na finančne zadeve, kajti veste, da večina stvari je vezanih na finance, tako da bo zagotovo kakšno vprašanje tudi za vas se izpostavilo tekom razprave. Opravičilo se je tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor.

S sklicem seje ste prejeli naslednje gradivo, in sicer: gradivo z dne 4. marec 2024, potem dve gradivi Ljudske iniciative Velenje z dne 5. marec 2024 oziroma gradivo in pa zahtevo, potem pa ste danes še prejeli predlog ljudske iniciative v predal UDIS. Pričenjam s ... Predlog sklepov z dne 19. marec, se opravičujem, pa ste tudi danes prejeli na klop; imamo dva sklepa, o katerih bom več povedala v nadaljevanju.

Pričenjam torej z obravnavo te točke dnevnega reda in najprej naj samo na kratko opozorim, zakaj sem se odločila, da skličem današnjo sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, potem bom pa seveda dala, tako kot je po Poslovniku, najprej besedo vabljenim. Prosila bi vas, da svoje razprave omejite na do 5 minut. Potem pa bom seveda odprla razpravo poslank in poslancev. V kolikor se bo pač pokazalo, da mora kdo še dodatno kaj pojasniti, lahko dam vabljenim besedo čisto na koncu za dodatno pojasnilo zelo na kratko.

Torej jaz sem se odločila, da, oziroma jaz že pač vrsto let kot poslanka tudi sicer spremljam, kaj se dogaja na področju tako imenovane energetske revščine. Vemo, da je to pojem, ki pred leti ni bil tako zelo v tem prostoru zaobjet, danes pa se že bistveno več o tem govori. Zdaj številke ljudi, ki živijo pod pragom revščine se večajo, veliko je še vedno brezposelnih; več o tem zagotovo bo lahko pojasnil tudi predstavnik Karitasa, ker vem, da se tudi na terenu soočajo z izjemno zahtevnimi zgodbami posameznikov, tako kot se tudi mi na komisiji soočamo z njimi, torej s hudimi socialnimi stiskami. Medtem pa se seveda mnoge družine soočajo tudi s tako imenovano energetsko revščino zlasti po tem, ko so cene energentov zrasle, bomo rekli, ali pa dobesedno poletele v nebo. Še posebej v zadnjih dveh letih smo priča velikim podražitvam energentov. Rast cen energije torej prehiteva rast dohodkov. Vedno več je, kot rečeno, energetsko revnih gospodinjstev, energetska revščina prizadene prav gospodinjstva z najnižjimi ali pa z zelo nizkimi dohodki, ta pa se že tudi sicer soočajo s torej težjim finančnim položajem, z materialnimi stiskami, zaradi tega potem posledično tudi še s socialno izključenostjo. Zdaj, kolikšno je število energetsko revnih gospodinjstev v Republiki Sloveniji? Te podatke vsako leto izračuna Statistični urad Republike Slovenije, in sicer na podlagi določitve praga tveganja revščine. Izračun naredijo vsako leto do 28. februarja za preteklo leto in prav zaradi tega sem se tudi odločila, da to sejo skličemo v mesecu marcu; zaradi tega, ker lahko imamo najbolj, najbolj zadnje podatke, najnovejše podatke v zvezi s tem in za katere želim, da jih tukaj tudi predstavijo pristojni na ministrstvih tako, da imamo lahko celovito sliko energetsko revnih gospodinjstev. Obenem pa želim, da se danes tudi pove strategija za reševanje energetske revščine za prihodnja leta. Jaz si zelo želim, da na današnji seji slišimo cilje za zmanjšanje energetske revščine, da predstavnik ministrstva to pove. Vem, da obstajajo že različne strategije na tem področju, tako da mislim, da to ne bi smela biti nikakršna težava. Zanima me tudi, kakšen je finančni obseg za izvedbo teh ukrepov za zmanjšanje energetske revščine. Želim tudi, da se navede kratkoročne in dolgoročne rešitve v zvezi s tem. Zdaj tukaj moram povedati, da do 15. Marca vsako leto morajo pristojni poslati podatke in informacijo o izvajanju teh ukrepov. Tudi zaradi tega je današnja seja po tem roku, zato da lahko še bolj efektivno pogledamo na te številke. Torej želim, da tudi pristojni v tem delu predstavite te ukrepe, ki ste jih posredovali do 15. marca pristojnim. Zdaj, zanima me tudi to, kakšne so načrtovane na področju socialne, stanovanjske in pokojninske politike rešitve za dolgoročno zajezitev energetske revščine, torej tudi zadnji podatki glede energetske revščine, ki so nazadnje bili preverjeni v februarju - do 28. februarja ste morali dobiti te podatke. In seveda jaz osebno, ko gledam na te stvari, vidim, da je treba na tem področju med seboj povezati več sektorjev, in sicer energetski, socialni, okoljski in zdravstveni sektor. Energetski predvsem zaradi tega, ker je seveda potrebno odgovoriti na vprašanje, kako bomo prišli na nek način do nižjih cen energentov, kje so torej rešitve glede socialnega - pa mi je žal, da tukaj ni Ministrstva za solidarno prihodnost, ki bi danes moralo to povedati, pa se niso niti opravičili; to se mi zdi res nesprejemljivo, nesprejemljivo ravnanje. Torej kako v tem trenutku pomagati na nek način najranljivejšim in socialno izključenim v tem delu, ko govorimo o energetski revščini. Okoljski, vemo, kako doseči izboljšanje na področju energetsko varčnejših hiš, zato smo danes tudi vabili Eko sklad. Veste, da je Eko sklad tisti, ki je 1. decembra 2023 objavil nov javni poziv za energetsko prenovo stanovanjskih stavb tudi za najbolj ranljive, ranljiva gospodinjstva, da si za izvedbo ukrepov, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost njihovih stavb, zmanjšajo stroške za energente in izboljšajo bivanjske pogoje. Zdaj, kolikor je meni znano, lahko na podlagi tega javnega poziva za energetsko revna gospodinjstva je možno pridobiti spodbudo v višini do 18 tisoč evrov oziroma do 12 tisoč evrov za toplotno izolacijo streh, fasad, vgradnjo energetsko učinkovitih oken, za menjavo starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso ter za druge energetsko varčne rešitve. Zdaj, rok za to je bil 5. januar 2024. Zdaj, če je kdo z nami iz Eko sklada, bo lahko tudi pojasnil, koliko ljudi se je prijavilo na ta javni poziv in kaj s tem v zvezi opažajo.

Torej naj samo še to rečem. Na pojav energetske revščine najbolj vplivajo torej dohodki gospodinjstva, cene energentov, ki so seveda odvisne od tega, kaj se dogaja tudi navzven, ne samo navznoter v državi, kakšna je poraba energije. In pa odvisno je od energetske učinkovitosti stanovanj, torej tukaj govorimo o tem, kar sem že prej omenjala in kar je predstavljal Eko sklad. Seveda pa na to vpliva tudi finančna situacija v državi in moramo se tudi zavedati, da visoka podražitev cen energentov zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini in pa tudi še drugi vedno bolj nizki dohodki ljudi. Zdaj na to komisijo smo povabili tudi Ljudsko iniciativo Velenje, ki se bori za znižanje cen. Gre za zahtevo za znižanje cen toplotne energije, ki so jo omenjeni predstavniki naslovili na Državni zbor, na Vlado in pa na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, in obenem ste izrazili tudi pričakovanje, da se nekako te zahteve v skladu z našimi pristojnostmi nekako obravnavajo. Mislim, da sem jaz prva v tem Državnem zboru, ki smo vas nekako uvrstili na točko dnevnega reda. Ko smo pripravljali to sejo je ravno prišlo vaš, vaš, vaš poziv, ki je bil naslovljen kot rečeno tudi že na Vlado in pa na pristojno ministrstvo, in potem sem se odločila, da to speljemo v tem sklopu, tako da boste lahko podali svoja stališča tudi v nadaljevanju. Toliko za uvod.

Sedaj pa dajem besedo najprej Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, z nami je magister Hinko Šolinc. Izvolite. Pa bi tudi prosila, če lahko odgovorite na nekatera ta vprašanja, ki sem jih sedaj izpostavila, lepo prosim. Hvala.