): Marko Movrin ... Marko Movrin, DRI, upravljanje investicij. Pozdravljeni tudi v mojem imenu.

Sam vam želim razložiti pa v osnovi tudi na splošno razvoj investicijskega projekta, sploh tako kompleksnih projektov kot so omenjene postaje, z željo, da v enem takem kratkem povzetku dobite občutek samega postopka investicijskega cikla, investicijskega projekta. Kot je bilo že rečeno danes, je seveda prvi tisti dokument, ki ga naredimo, ko se gre za neko investicijo, dokument identifikacije investicijskega projekta ali po domače rečeno DIP. Pri DIP zaznamo neko problematiko, neko željo po razvoju, nimamo pa nobenih projektnih osnov. Vendar, da se lahko projekt začne, je treba ta projekt narediti in v njem tudi oceniti ocenjeno vrednost - to je neka tista začetna, izhodiščna vrednost, ki, še enkrat, ne temelji na nekih realnih projektnih rešitvah, ampak temelji bolj na neki ideji, kako bi naj ta projekt izgledal, kako bi se naj odvijal in pa predvsem temelji na primerjavi podobnih projektov, ki so bili zaključeni pred izvedbo nove investicije. Mi z naročnikom skupaj skrbno spremljamo vse investicije, ki jih zaključimo, preračunavamo te vrednosti na kilometre tirov, na kilometre kretnic vse z željo, da dobimo neke osnove, da vidimo trend gibanja cen za prihodnje projekte. Torej ko imamo ta DIP narejen, je v njem, še enkrat ponavljam, ena ocenjena izhodiščna vrednost projekta, vendar narejena brez vsakršnih projektnih osnov oziroma včasih govorimo o kakšni zelo športni v narekovajih idejni zasnovi. Ta dokument potem naročniku omogoča odprtje NRP in pa seveda resno delo, resen začetek dela na projektu z naročilom projektne, investicijske dokumentacije, inženirskih storitev in ostalega. Zdaj tukaj na tem skladu vidite en kup nekih puščic / pokaže zboru/ pa dejansko je tudi to potrebno zato, ker se investicijska dokumentacija in projektna dokumentacija prepletata; eno je osnova za drugo, potrditev enega nam omogoča nadaljevanje drugega. Torej DIŠ imamo in začnemo s projektno dokumentacijo. Projektna dokumentacija je vedno na začetku, se izdela par variant, ki jih tudi finančno ovrednotimo. In to se dogaja v predinvesticijski zasnovi. Za vse te projekte je potrebna izdelava predinvesticijske zasnove, ker so projekti večji oziroma ocenjeni več kot 2,5 milijona evrov. Torej če bi bili manjši, predinvesticijska zasnova ni potrebna, tukaj pa zahteva. Torej izdelamo razne variante in v okviru predinvesticijske zasnove naredimo eno prvo oceno investicije po posamezni varianti in tudi načeloma en časovni načrt. Seveda ovrednotimo tudi tveganja posamezne variante, njihovo tehnično, ekonomsko sposobnost, tudi odpornost v prostor in dobimo na nek način tisto optimalno varianto, za katero smo kot inženir, naročnik prepričani, da je tista, ki je vredna nadaljnjega razvoja. Ko imamo to optimalno varianto, izdelamo projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih in drugih pogojev. Torej komaj v tej fazi, pa smo že PIZ v bistvu zaključili, imamo varianto, v katero pa vključimo, kot je bilo že prej relativno na široko povedano, vse mnenjedajalce, nosilce urejanja prostora, upravljavca in takrat začnemo z dejanskim razvojem izbrane variante. Na to projektno dokumentacijo seveda dobimo projektne in druge pogoje in začnemo z usklajevanjem. Verjemite, da usklajevanje, pa je bilo že prej rečeno, je naporno uskladiti interese lokalnih skupnosti, upravljavca, vodarjev, kulturnikov. In to vse skupaj, se pravi, da zadeva pije vodo, ni najenostavnejše, ampak takrat, ko začnemo to, začnemo že z izdelavo izvedbenega načrta. Zdaj tukaj železnica je malo specifika; boste rekli, kje pa je gradbeno dovoljenje. Večina del - in vse te tri postaje - se izdelujejo kot vzdrževalna dela v javno korist, torej preskočimo DGD dokumentacijo, torej projekt za gradbeno dovoljenje in začnemo z IZN, ki pa je nekako povzetek in DGD in PZI, torej projekta za izvedbo. Projektant seveda na podlagi vseh projektnih pogojev izdela en osnutek izvedbenega načrta in tukaj se tudi že naredi pa prvič projektantska ocena, torej natančnejša projektantska ocena na podlagi projektantskega predračuna in popisa del. Zdaj vsi ti projekti za lažjo predstavo imajo več tisoč postavk, to ne govorimo o projektih z 10, 5 postavkami, ampak govorimo o projektih s 5 do 10 tisoč postavk, ki so razčlenjeni. In ko imamo ta osnutek izvedbenega načrta, osnutek projektantskega predračuna, / nerazumljivo/ takrat prvič govorimo o neki bližji vrednotenju ocenjene vrednosti in sočasno začnemo že z izdelavo investicijskega programa. Torej investicijski program pa je prva tista investicijska dokumentacija, ki je tudi v skladu z zakonodajo prva, na kateri se spremlja potem investicijska vrednost, ne. Do takrat govorimo okoli o nekih ocenah, ampak investicijski program in investicijska vrednost v investicijskem programu pa je na nek način že tista, ki jo mora naročnik začeti budno spremljati. Verjetno vam je znano, da investicijski program dopušča 20 % razhajanja, torej dejanska vrednost investicije je lahko za 20 % višja od potrjene vrednosti v investicijskem programu in do takrat ni treba delati novelacije investicijskega programa. Če ta vrednost preskoči 20, 20 %, potem je potrebno iti v novelacijo investicijskega programa in spet skozi celotno proceduro potrjevanja, da se ugotovi ali je taka investicija smotrna ali ne. Seveda sočasno se še pa zaključuje ta projektna dokumentacija, kjer dodajajo mnenjedajalci, prej je bilo omenjeno, verifikatorji, recenzije s strani inženirja, revizija upravljavca, in šele takrat lahko govorimo o nekem končnem projektantskem načrtu (IZN), ko ima tisti zadnji sklep o uspešno opravljeni reviziji predložena vsa mnenja in takrat dobimo tudi končni projektantski predračun. Torej tudi zakonodaja dovoljuje, recimo jasno govori, da osnova za investicijski program mora biti vsaj idejni projekt; to je verjetno iz razloga, da lahko zadeve tečejo vzporedno, ker če bi delali čisto vse zadeve zaporedno, bi trajale še bistveno dlje časa kot že zdaj trajajo, pa že zdaj nam od, kot je bilo rečeno, od potrditve DIP do investicijskega programa potečejo dve ali včasih celo tri leta. Evo in to je na tem naslednjem slidu prikazano. / pokaže zboru/ Na desni strani imate tudi en graf pa ga bom malo razložil. Torej, od DIP do IP mine več let. V tem času se spremenijo razmere na trgu ... Se še malo vrnem. V DIP mi ocenimo določena tveganja. Seveda jih ocenimo. Ampak to, kar se je zgodilo v obdobju od leta 2020 do leta 2023, pa mislim, da ga ni bilo junaka, strokovnjaka, ki bi lahko ta tveganja ustrezno ocenil. Zato ta graf na desni strani, da se vidi, da so indeksi, ta zgornja dva sta avstrijska, torej so celo nekaj, sta celo nekaj višja kot spodnja. Dva spodnja sta slovenska, eden je od GZS, eden je od Statističnega urada za gradbene storitve. Se vidi, da je od decembra 2020 do maja 2022, pa čisto namensko je vzeto to obdobje, je rast predstavljala cirka 30 % na gradbenih storitvah. Torej samo v časovnem obdobju od DIP do investicijskega programa smo na podlagi indeksov rasti cen materiala - pa ne samo v Sloveniji ampak tudi v Avstriji - pridelali 30 %. Seveda ostalo, kar pa je, pa je posledica spremembe obsega. Če rečemo za Jesenice, se je obseg od tiste prvotne ocene, ko smo mi ocenjevali 16, 17 kilometrov vseh tirov, spremenil na 21 tirov, torej imamo hitro 20 % povečanje obsega, kar je potegnilo za sabo vse ostale zadeve pa še kake druge (protihrupne zaščite, vodarji) in pridemo do enih 60 % odstopanja med DIP in IP. Kar se seveda nekomu, ki prebere, zdi zagotovo zelo veliko, če pa realno zdaj pogledamo te podatke, pa vidimo, da pa mogoče niti ni toliko. To je zdaj kar se tiče investicijske dokumentacije. Druga zadeva je pa ocenjena vrednost. Torej rečeno je bilo investicijska dokumentacija in ves program je narejen za celotno investicijo, vključno z inženirskimi storitvami, zemljišči in to, eno pa je posamezna ocenjena vrednost za gradnjo. Za gradnjo si seveda želimo, da imamo dovolj časa. Včasih smo vezani z evropskimi sredstvi pa se nam mudi pa moramo nekako vmesnoverzijo narediti, ampak v osnovi si želimo končnega projektantskega predračuna. Ko dobimo od projektanta končni projektantski predračun, na katerega so pridobljena vsa soglasja, mi ta projektantski predračun pogledamo s tržnimi cenami, ki jih je ta isti naročnik dosegel na podobnih primerljivih javnih naročilih v preteklosti, in ugotovimo ali je projektant uporabil ustrezne predpostavke cenovne v svojem predračunu ali ne. Seveda mi naredimo tudi z upoštevanjem indeksov valorizacijo cen, ki so bile v preteklosti dosežene na dan izračuna ocenjene vrednosti. In po navadi, bom rekel vsaj v zadnjih časih, projektanti uporabljajo, smo tudi na tem področju naredili nekaj izboljšav. Zadnje podatke doseženih cen, in ta odstopanja niso velika, so pa ranga tam med 5 do 7 %. Torej ko naredimo prilagoditev na tržne cene, rečemo, to pa je ocenjena vrednost na današnji dan, končna ocenjena vrednost, tisto, kar pa bo seveda naročnik plačal, je pa še, seveda še zavisi od inflacije, ki bo sledila v fazi izvedbe tega javnega naročila. Torej v teh primerih je pričakovati še do 6, 7, 8 % dvig cen in to je pa potem tista prednost, za katero menimo, da je izračunana korektno in za katero bi lahko naročnik ta dela ta projekt izvedel.

Pa sem se malo še sam igral z raznimi članki pa iskanjem, kako, kaj se dogaja v tujini z razvojem investicije in povečanjem investicijskih stroškov pa sem našel en dosti strokoven članek iz Norveške. In tukaj, tukaj je ta prikaz. / pokaže zboru/ Oni imajo zelo podobno, no, saj ideja, pre-study, pre-project pa potem izvedbeni načrt pa določijo ceno investicije. Leta 2016 so Norvežani ugotovili, da je povprečno odstopanje njihovih projektov, vzeli so pa v vzorec 45 projektov, povprečno odstopanje od prve vrednost do tisto končno, ki jo oni sprejmejo, kar 95 %; so projekti, kjer je manj. Pa še en drug podatek, ki je pa spodaj v preglednici prikazan, za 34 projektov je bilo 65 % odstopanja v fazi načrtovanja od pa že sprejete študije, pri 11 projektih so pa ugotovili to odstopanje za cirka 42 % - govorimo za leto 2016, ko je bila stopnja cen, stopnja inflacije bistveno bolj obvladljiva kot med leti 2020-2023. Še nekaj primerjav. Ker smo sami včasih begali ali so res dvigi cen realni ali so res takšni, smo pogledali, bom rekel malo po Statističnem uradu Evropske unije. Torej december 2020 - september 2023 vrednost, construction cost index 25 % dviga; recimo od 2015, ne, da imamo neko, pa vidite krivulje, recimo tam do 2020 relativno stabilne, potem pa zelo, zelo veliki skoki - od 2015 do 2023 40 %. In to so podatki v enem spodnjem grafu tisti spodaj na desni. Prednjačita z dvigom cen Nemčija, Avstrija pa potem ostale države, vendar vsi ti podatki se gibljejo približno 30, 45 % dviga dviga cen, dviga indeksov teh, teh stroškov. Eni trije članki zelo na hitro najdeni brez zelo poglobljene raziskave, kaj se dogaja v Nemčiji. Stuttgart 2021, verjetno ste slišali o tem, od leta 2010 dalje, seveda govorijo celo o deset, ampak povečali so se za, da se je vrednost investicijska več kot podvojila, javna naročila povečala za 100 do 200 % recimo. Tudi oni ugotavljajo, v vsakem primeru rušimo prejšnje načrte. Druga, mogoče bolj primerljiva zadeva Deutsche Bahna med Frankfurtom pa Bad Vilbelom gradijo železniško povezavo; spet krize in eksplozije stroškov so pustile pečat tudi na Deutschebanu in njegovih gradbenih projektih. Torej krize in eksplozije stroškov. Ob začetku gradnje leta 2017 je bilo napovedanih približno 323 milijonov evrov za prvo gradbeno fazo, 23. november, pa tudi je leto 2023, je Deutsche Bahn na zahtevo nemške tiskovne agencije navedel skupno številko 880 milijonov evrov; pa to ne govorimo samo za stopnjo načrtovanja, to govorimo tudi za stopnjo izvedbe, so se ti stroški toliko dvignili. Pa še potem ena zopet čisto na splošno: "Eksplozije stroškov do 80 % v železniških projektih v kratkem času težko prenesti na prebivalstvo," pravi Müller in se sklicuje na eksplozijo stroškov v višni približno 1,3 milijarde evrov samo na tako imenovanem hamburškem železniškem vozlišču. Torej to je potrditev, je nek signal, da se na celotni, v celotni Evropski uniji, ker člankov, tudi Avstrija Italija smo dobili določene informacije, 30, 40 % v zadnjih dveh letih dviga, se dogajajo dvigi stroškov na železniški infrastrukturi.

Zdaj bom pa zelo na hitro, ker sem, mislim, da bil dosti izčrpen, samo za Jesenice, da predstavim zgodbo Jesenic. Torej, vrednost projekta za gradbena dela v tipu, to je tisti začetek, pa se bom vedno znova vrnil, ker se mi zdi toliko pomembno, ker ko mediji začnejo to mešati, včasih res ne veš, kaj pa oni tam delajo, da se jim investicije tako dražijo, da govorimo o neki izhodiščni vrednosti. Torej, izhodiščna vrednost v Jesenicah leta 2020 je bila ocenjena 83 milijonov evrov. Če gremo pogledati primerljive postaje pa preračunati nazaj na kilometer tira. Tokrat pravim, da delamo evidenco. Ugotavljamo, da je bilo takrat ocenjeno to približno na 4,7 milijona evrov evra na kilometer tira, kar je glede na končane projekte bila korektna in trdim, ustrezna ocena. Kaj se je zgodilo med DIPO investicijskim programom. Nekaj je bilo prej povedanega in pokazanega na grafih, torej dve leti, dve pa pol leti načrtovanja, usklajevanja, da ne rečem dostikrat kreganja in loputanja z vrati in pa drugo, da se je povečal obseg, tudi obseg se je povečal na način, zaradi pogojev mnenjedajalcev, dodatni manipulativni tiri, dodaten podhod, nov most na podlagi DRSV, postavljalna miza in tako govorimo pri obsegu za cirka 55 procentno povečanje. Ampak če vzamemo pa to zdaj v pregled tistega norveškega članka, ki sem ga prej omenil, pa rečemo, kljub taki rasti cen niti ne govorimo o nekem izjemnem povečanju. Ob seveda vseh dejstvih, ki so bila predstavljena in pa seveda ocenjena vrednost javnega naročila, kako smo naredili teh 137 milijonov, ki je bila končna ocena javnega naročila, dobili projektantski predračun v vrednosti 99 milijonov evrov, cirka, brez DDV, ga revalorizirali, torej ugotovili, koliko se nam to vklopi v tržne razmere, ki smo jih imeli na izvedenih projektih, in pa napovedali stopnjo rasti in prišli do teh 137 milijonov. Torej številke, ki so, za njimi stojimo. Spodaj je tudi napisano, katere postaje smo vzeli v ta pregled, primerjava, torej, so Grosuplje, Domžale, Zagorje, Laze, Rače, Šentjur, Nova Gorica. Tako je ta vrednost z naše strani korektno in ustrezno izračunana.

Hvala.