Govor

Hvala za besedo, predsedujoča.

Gradivo, ki ga imamo vsi pred sabo, bo mogoče malo bolj strnjeno, ker vidimo, da je kar veliko vabljenih, pa mogoče bo bolje od njih slišati, ker nas zanima, zakaj so te cene šle nekam v višavo.

Pa naj naredim malo uvoda. Namreč, mi sedaj pri vseh teh zadevah, karkoli se pogovarjamo v našem Državnem zboru, pridemo do nesreče, ki se je zgodila lani, se pravi, do obsežnih poplav, kakršnih Slovenija še ni doživela. In vemo, da se je del sredstev tudi usmerilo z Ministrstva za infrastrukturo za sanacijo teh zadev. Istočasno pa je prišlo do premestitve nekih projektov v neko prihodnost. Zdaj to ljudje na področjih, kjer je prišlo do zamaknitve projektov, nekako razumejo, ker sočustvujejo z ljudmi, ki so jih prizadele poplave, ker pač na to ne moreš vplivati in je treba tem ljudem čim prej pomagati. Je pa tu malo zaskrbljenosti pri teh istih ljudeh, ko v medijih razberejo, da določeni projekti presegajo predvidena sredstva, pa ne malo, ampak bi rekel daleč. In zaradi tega se potem dejansko pojavlja tudi vprašanje, ker glede na te številke, ki se pojavljajo v medijih, oziroma ponudbe, ki prihajajo, se pojavlja upravičen dvom oziroma vprašanje, ali bo prišlo še do nadaljnjega krčenja določenih investicij, ki so še v programih, ali ne. To je res upravičeno vprašanje in se sprašujejo ljudje, ali ni možno vse te razpise obnov železniških postaj bolj smotrno peljati, bolj racionalizirati, gospodarno ravnati, da s tem denarjem, ki je na razpolago, naredimo čim več. In to, mislim, da imajo ljudje, naši državljani, volivke in volivci prav, ko to vprašanje postavljajo. Mi smo predstavniki ljudstva in moramo postaviti to vprašanje tudi Državnemu zboru, da od odgovornih dobimo tudi neke odgovore, ki bodo; ali bodo zadovoljili naše državljane, to bomo videli potem na koncu današnje obravnave.

Če se dotaknemo srži. Tu gre za tri železniške postaje, dobro, en projekt je že, to je Nova Gorica. Potem je železniška postaja Ljubljana, tu vemo, da je prišlo do razveljavitve razpisa in da je objavljen nov razpis. Je pa zdaj, če gledamo, da je bil razpis oddan lansko leto novembra in ponoven razpis marca, je pa vrednost predvidenih sredstev narasla za 40 milijonov. Se pravi, če so imeli nekje še novembra 2023 predvidenih sredstev 136,6 milijona, je zdaj predvidena vrednost – zdaj sem malce zaokrožil – 173,3 milijona. Se pravi, to so razpoložljiva sredstva oziroma ocena vrednosti tega projekta.

Če se dotaknemo postaje Jesenice. Tu predvsem bode, da ponudbe, ki so prišle, temeljito odstopajo od predvidene vrednosti. Je pa zanimiva sama zgodovina projektne vrednoti oziroma ocena projektne vrednosti te sanacije na Jesenicah. Namreč, vseskozi narašča in narašča, ne vemo pa niti vseh razlogov za to naraščanje. Ali je to vpliv nekih cen, ampak vemo, da imamo enoštevilčno inflacijo v naši državi, povečanje cen je pa večje kot enomestno število. Se pravi, da gre za neko dvomestno število oziroma čez 20 % povečanje cen. Zdaj, zakaj so ti dogodki oziroma zakaj do tega prihaja, je veliko vprašanje. Ko malo pogledaš, kolikor imaš dostopne podatke, pa se malo ozreš po svetu, vidiš, da z nekimi sredstvi oziroma celo nižjimi, kot je predvidena vrednost za Jesenice, naredijo v Pragi – pa mislim, da je v Pragi večja postaja kot na Jesenicah, vsaj tisti, ki gremo v Planico, vemo, da Jesenice niso neka velika postaja, ne bom rekel, da ni pomembna. Ampak v Pragi ali pa kje drugje v Evropi naredijo z manj sredstvi bolj zahtevne projekte in več. Se pravi, bistveno vprašanje, ki se pojavlja: zakaj mi toliko presegamo predvidena sredstva, ki so na projektu. Tu se postavlja tudi neko tako, bi rekel, kar zanimivo vprašanje. Namreč, vsak projekt, ki se pripravlja, bi moral imeti zadaj tudi neko oceno tveganj, kakšna tveganja se na tem projektu pričakujejo, ali so to časovne zamude ali je možnost, da ne dobimo nobene ponudbe oziroma premalo ponudb oziroma da pridemo do nekih ponudb, ki presegajo naša sredstva. In to bi bilo zelo dobro, če bi nekdo – pa vem, da vsega ne moremo videti, ker to so pač le neke poslovne skrivnosti oziroma neko varovanje podatkov. Ampak mislim, da odgovorni, ki se ukvarjajo s temi projekti oziroma ko projektirajo, saj menim, da imajo ta tveganja, tveganja obdelana, da jih prepoznajo in da tudi napišejo, na kakšen način bodo ta tveganja obvladovali, se pravi ali je to visoka cena, pomanjkanje ponudbe oziroma da sploh ponudbe dobiš. In to je tisto, kar bi moralo biti vodilo. In pa da, se pravi, da ti tudi predvidiš, če boš imel sredstva, ki jih imaš na razpolago, presegel, kakšni ukrepi bodo nadaljnji, ali bomo šli v razdelitev ponudb ali bomo, ali bomo pogledali projekt ali je prebogato zastavljen. Vemo, da varnost je tisti osnovni pogoj, ki pri teh rekonstrukcijah železnic mora biti na prvem mestu, ampak tu govorimo, kar se tiče železniške infrastrukture, kar se tiče pa obnove postaj, tam pa varnost, mislim, da nima takšnega pomena, tam mora biti pa zadovoljeno vsem tem standardom. Glede same te postaje v Jesenicah vemo, da neko kulturno dediščino pač mora biti zagotovljena tem standardom, ampak fokus je na, fokus je na, bi rekel na železniškem prometu, da ta, da ta promet čim manj, bi rekel, bom, bi rekel, da ga čim manj omejujemo oziroma imamo čim manjše vplive med gradnjo in da je to, ta zadeva izpeljana po sodobnih standardih, da gremo tudi malo naprej. Namreč mi vemo, da Evropska unija oziroma pač države, ki imajo boljšo razvito železniško omrežje, in tudi sama unija predvideva, bi rekel, te kompozicije vlakovne daljše od 700 metrov, se pravi 750 metrov za lokomotivo oziroma 730 metrov brez lokomotive; zdaj naša infrastruktura omogoča nekje 550 metrov, nekje pa še to ne. In če je to noter zajeto v Jesenice, bomo pač ta tir naredili, da bo možno priklop oziroma odklop te kompozicije 730 metrov brez lokomotive, to ni nič spornega, saj moramo malo naprej gledati. Se pa pojavlja vprašanje, zakaj bi neko postajo, železniško postajo obnavlja ta konzorcij, ker mislim, da za to obnovo pa lahko dobimo mogoče več ponudnikov, ki bo nižja cena. Se pravi, po mojem bi bilo smotrno čisto te projekte gledati malo tisto, kar je strateško, kar se tiče prometa pa varnosti pa standardov, pa tisto kar, bi rekel, sodi zraven, tisti priveski, ki pa nimajo takšnega vpliva samo varnost pa pretočnost prometa, ampak bolj na neko ugodnost potnikov, tisti, ki so. In, in tu so tisti fokus in usmeritve, ki bi morali biti pri teh projektih malce zastavljeni. Ministrica saj boste imeli kmalu besedo, boste lahko povedali, ker pač nas zanima zelo veliko vprašanj. Tudi mislim, da se je potem kolega Zvone Černač dotaknil, namreč vse skupaj je pa zadnjič bilo z postavitev ustnega vprašanja. Sam predsednik Vlade je rekel, da bo tudi on zahteval odgovore na ta odstopanja od teh cen. Upam, da neko poročilo oziroma je oziroma če bo, ko bo na Vladi, da ga bomo tudi poslanci lahko videli, kakšno bo to poročilo in pa predvsem kakšne bodo usmeritve oziroma nadaljnje naloge in težnja. Namreč vsi vemo, da imamo za proračun za leto 2024, imamo dve milijardi minusa, če bomo delali projekte, da se bomo na novo zadolževali ali bomo projekte krčili, ker pač ni, nismo država, ki bi imela neomejeno proračun, ampak imamo sredstva kakršna imamo in pač s temi sredstvi je potrebno delati čim bolj smotrno, optimalno. In tudi, saj to smo tudi vsi obljubili volivkam in volivcem, da bomo delali za njih dobro. Da je za njih dobro, pa ni, naredimo nek projekt, ki je prebogat, ostali projekti, ki smo tudi pomembni za njih, pa potem ne dočakajo neke luči oziroma so predstavljeni v neko daljno prihodnost, ker pač rečejo, saj mogoče mi teh projektov sploh ne bomo dočakali. In če samo še za zaključek. Namreč te eskalacije cen pa odstopanja se bodo slej ko prej prenesla tudi, bi rekel, na cestno infrastrukturo. In mene je prav strah pa tudi, ko gledam, ker prihajam iz dela, kjer se dela tista tretja razvojna os; čeprav po zagotovilih predsednika Vlade je vse po časovnici, tam, ko greš pa tisto gradbišče gledaš, ne vem, če greš časovnico, ker tam aktivnosti so bolj, bolj, bolj umirjene, tam bolj tečejo maraton ne pa nekaj tek na krajše razdalje / nerazumljivo/, se bo malo pospešila zadeva.

Zdaj mi smo tudi na koncu koncev predlagali sklep, da se vse ti razpisi, tudi ta ponovni razpis zavrnejo oziroma odložijo in da se naredi, dejansko še enkrat projektira oziroma se pregleda same, same projekte oziroma bom, najboljše da ta sklep preberem: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za finance od Ministrstva za infrastrukturo oziroma Vlade Republike Slovenije pričakujeta razveljavitev oziroma zaključek razpisa za izbiro izvajalcev za prenovo železniške postaje Jesenice brez izbire, ker ponudba znatno presega ocenjeno vrednost prenove, in preklic novega razpisa za prenovo železniške postaje Ljubljana. Pred ponovitvijo razpisa je potrebno opraviti revizijo projektne in razpisne dokumentacije za oba projekta s ciljem optimizacije oziroma znižanja vrednosti". Toliko zaenkrat. Jaz mislim, da tudi ta sklep, ki smo ga predlagali, da ni nekaj v nasprotju, kar bi bilo tudi v koaliciji mogoče kaj spornega, ker mislim, če težimo k neki optimizaciji in porabi sredstev pa smotrnosti pa da lahko za isto količino denarja naredimo več, je to samo dobrodošlo. Toliko za uvod pa mislim, da bodo potem še kolegi po tem, ko bodo vabljeni, predali predstavitve. Hvala.