Hvala lepa za ta vprašanja. Mogoče res, bom jaz zdaj za začetek povedala te splošne stvari oziroma na ta konkretna vprašanja. Seveda imate prav, da za vsako tole hrbtenične optične povezave vam ne bom mogla dati odgovorov. Tako, da če vas bo dejansko po koncu seje kaj ekstra zanimalo predlagam, mislim boste še enkrat vprašal pa vam bomo pisno odgovorili.

Tako da, jaz bom začela s tem, ko ste tudi vi začeli, vaš kolega je v petek spraševal mojo kolegico in seveda smo iz MF že pripravili odgovor in ga na Odbor za zadeve EU že naslovili, je prav ta pot, da ne gre direktno, ampak gre po tej poti. Tako da mogoče, če do vašega kolega poslanca še ni prišlo, ampak v bistvu odgovor smo poslali in tudi, da ne bo tako skrivnostno, kaj v tem odgovoru piše. Lani poleti je bilo treba spremeniti NOO, to je bila edina sprememba, ki je bila dovoljena v vsem tem času in sicer iz več razlogov. Eden je bil, ker je bilo dodano poglavje RePowerEU, se pravi 5. poglavje novi mejniki, novi cilji in novih 122 milijonov nepovratnih sredstev. Drugi naslov je bil Znižanje, zaradi boljše razvitosti Slovenije se nam je ovojnica tega načrta znižala za 286 milijonov nepovratnih sredstev in smo morali pač najti tiste projekte, za katere smo ocenjevali lani poleti, da imajo največje tveganje. Se pravi, to je bil tisti glavni dejavnik, kako smo določene projekte izločili. Tisti, ki so imeli največje tveganje, da bi ne bili dokončani v roku, ki je predviden za načrt za okrevanje in odpornost. In pa, kot rečeno, potem, ko so se zgodile poplave, smo še enkrat pogledali, kaj ja, kaj ne. Kot rečeno, nepovratna sredstva niso bila več na voljo, ker z vidika financiranja so nepovratna sredstva bistveno drugačna, kakor so pač posojila, ker država se lahko zadolži tudi sama. Tako da je bil tudi tu bistven element kaj je in kaj ni izvedljivo v tem kratkem času. Tako da, ko smo se odločali, bi zdaj rada povedala, da ta, čeprav smo se odločili za dodatna posojila, niso bile zdaj poplave tisti izključen, torej namen zaradi za katerega bi se lahko ta posojila uporabila. In v bistvu tam smo imeli na tej popoplavni oziroma na tem področju zmanjševanja poplavne ogroženosti je bilo en kup izzivov. Prvotni NOO je imel 30 milijonov sredstev na nepovratnem delu, 280 milijonov pa na povratnem delu tako da potem zaradi te alokacije, ki se je znižala, kot sem že omenila, so kolegi na pristojnem resorju se odločili da znižajo, ker očitno enega projekta ki je bil financiran z 10 milijoni nepovratnih sredstev so precenili, da ga ne bodo pravi čas končali so ga za to izločili in vmes je pa potem v bistvu vmesni predlog tega ministrstva je pa vključeval potem znižanje sredstev na povratnem delu, ampak potem ko so se zgodile poplave, ko je Evropska komisija izkazala eno fleksibilnost, se pravi, da bo lahko določene rešitve na tem področju gledala, kot rečejo bolj fleksibilno, se pravi, da bo lahko drugače brala tole NBS - Nature-based solutions, se pravi možnost spremembe upravičenega območja investicije. Zato je potem takrat bila tista končna odločitev, da se je šlo v nek dodaten delež tudi za popoplavno varnost, ampak kot rečeno, ne ekskluzivno, zmanjševanje poplavne ogroženosti, da sem natančna. Ker so pa bili dejansko, ker je pa pač eden od ciljev NOO tudi zeleno, ker je ta zelena komponenta poudarjena, ker veste, da je moralo biti znotraj NOO vsaj 20 % sredstev za digitalno, pa vsaj 40 za zeleno, se je pa takrat vlada odločila, da bo dodatna posojila namenila tudi za zelene projekte, se pravi, za krepitev trajnostne mobilnosti - pa bo, ne vem, še kolega potem magari kaj več vam povedal na to temo - in takrat smo tudi jasno komunicirali, da gredo, se pravi, kakšna je bila celotna sprememba NOO, koliko je bilo namenjeno za zmanjšanje poplavne ogroženosti, koliko za trajnostno mobilnost in en manjši del je pa šel tudi za energetsko sanacijo.

Zdaj, sem tako, vidim, da ste zelo natančno dejansko pogledali tole naše poročilo. Mi smo tudi sedeli, kot rečeno, z vsemi resorji in smo šli skozi te njihove vsebine tako da, zdaj če bi vas zanimalo, ne vem, Ministrstvo za zunanje zadeve, ko ste rekel, da nima še nič. Ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo en zelo majhen del pogače, da temu rečem in imajo namen pripraviti digitalno rešitev za, torej načrtovanje in dodeljevanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in v bistvu, se pravi, ko bodo dali javno naročilo, ko bodo pač to digitalizirali bo pač tisto njihovo, bo pač ta njihov del tega, teh sredstev bo porabljen, pač očitno še niso čisto tam. In tudi tale, ko ste omenjal pač eni, eni so hitreje, ene so počasneje, eni resorji so se, tukaj se dejansko vidi, kako hitro so se eni resorji zganili, ker so eni se lahko takoj zganili, ker niso imeli nobenih predpogojev, recimo, Ministrstvo za gospodarstvo, je lahko šlo takoj v neke določene razpise, in če so bili razpisi dejansko razpisani že v letu 2022, so bila potem v letu 2023 lahko, so bile lahko že v letu 2022 podpisane pogodbe in dejansko potem v letu 2023 tudi že porabljena sredstva. Ali pa ene vsebine so bile take, da so financirale, torej, da rečem, stanovanja, ki so bila že v teku, in potem, ko so bile sprejete, ko so bili sprejeti ti dokumenti, ko so bile pač podpisane pogodbe, je dejansko prišlo do realizacije. To je bil recimo case, to je bil recimo primer za stanovanja, ki so se gradila in je prišlo do te realizacije in enako je bilo tudi na teh železniških povezavah. Tako da mi ravno zato spremljamo v tej tabeli na strani 4, tudi po nosilnih resorjih in jih pač posadimo tam skupaj, da gledamo, da si povemo kateri projekti so v igri, kako stojijo, kje so tveganja, da se pač ta realizacija spremlja. Ampak kot rečeno, resorji imajo različne tudi tipe teh investicij, tiste ki so, kot rečeno, da rečem, zdaj pa upam, da me ne boste narobe razumeli, najlažje je pač pripraviti en razpis za ene namene. Se podjetja prijavijo in dobijo isti hip, ko so pa pač zadaj gradnje in ta ozelenitev recimo te izobraževalne infrastrukture ali pa gradnja stanovanj, ali pa teh, ne vem, zdaj polnilnic, električnih ali pa sončnih, teh panelov, je pa pač, so pa malo daljši procesi, tako da pač se zavedamo, da bo pač dejansko ne glede na to, da si vedno želimo, da bi bila poraba evropskih perspektiv čim bolj enakomerna med leti, je krivulja dejansko obrnjena, tako da so počasni začetki in da se veliko skoncentrira na koncu.

In iz tu ven zdaj, ko gledamo nazaj sicer to niste vprašali ampak bi pa želela vseeno povedati, je bila pač ta odločitev, da se je dejansko načrt za okrevanje in odpornost gledalo kot en podaljšek kohezije, kjer pač spet ni bilo neke jasne prioritete, ampak je bilo pač vse vse vse na vseh področjih da so pač da je vsak nekaj dobil se je pač tudi zdaj izkazalo za neprimerno, in da so bistveno bolj uspešne države, ki so se dejansko skoncentrirale, to povedo ministri za finance, pač vsak mesec ene države so se skoncentrirale na par področij in so tista področja dejansko potem zapeljala in imajo, tiste so pač najbolj uspešne pri črpanju, pri črpanju tega, tega mehanizma.

V bistvu ste mogoče še, ste že na začetku ste tudi tole zdravstvo omenili. Zdravstvo ne spada neposredno niti pod digitalno niti pod zeleno. Zdravstvo ima svojo tisto četrto komponento, a ne. Tako da tudi to smo v bistvu že pojasnjevali, da je bila en rehabilitacijski center, da je bil v bistvu načrtovan v tistem originalnem načrtu, na zemljišču, ki sploh še ni, ki ni jasno lastništvo, in zato je v bistvu prav prišla prav ta možnost spremembe načrta, da smo pač take stvari, ki so enostavno se izkazale po dveh letih za absolutno nerealne, da smo jih lahko umaknili iz načrta za okrevanje in odpornost, da nam ne blokirajo taki nerealni zahtevki potem še ostalih zahtevkov, tako da, kar se tiče zdravstva in denarja, ki je bil že v originalnem načrtu tukaj namenjen, bom rekla, da iz tega razloga znižanja ovojnice in nerealnih, nerealnega načrtovanja, da je bilo zato potem to umaknjeno.

Kar se tiče zagotavljanja denarja za zdravstvo, sem prepričana, da zelo dobro veste, da obstaja Zakon o nujnih investicijah v zdravstvu, po katerih je v letih od 2021 do 2030 za zdravstvo približno po 200 milijonov treba zagotoviti za investicije v zdravstvu, se pravi, za zdravstveno infrastrukturo, tako da v bistvu si je ta država, da tako rečem na ta način že sama zadala, da je prioriteta tudi pri zakonskem načrtovanju proračunov, da so te, torej te vsebine, da tako rečem.

Potem mimo tega ne, ne morem, ker ste rekel, da ne razumete, to je 86 število začetih projektov. Ja, to je, tako je bil postavljen, tako je bil postavljen načrt za okrevanje in odpornost, takrat je bilo pač treba postaviti preko te, zahtevke razdeliti med letih in postaviti različne mejnike, in ko smo se prvič srečali s temi mejniki, smo tudi mi, jih veliko nismo razumeli, kaj je bilo mišljeno in smo jih potem vseeno v fazi razčiščevanja in spremembe načrta za okrevanje in odpornost, smo jih naredili, da rečem, da smo razumeli vsi, tisti, ki morajo zdaj to izvajati in tisti, ki so bili na drugi strani, kaj je potrebno sploh narediti. Tako da, bi pa tukaj poudarila, da imajo ene določene reforme ali pa investicije, kot ste ugotovili tudi sami, imajo več etap in je zato tudi, recimo pokojninska reforma je ena od njih, tri mejnike ima ista pokojninska reforma. Ena je, kdaj se jo da, kdaj se da izhodišča v obravnavo socialnim partnerjem, in to je ta prvi mejnik. Potem drugi mejnik za to isto reformo je, kdaj je ta, torej kdaj je zakon, ki naslavlja to vsebino sprejet na Vladi, to je potem v naslednjem zahtevku. In pa še tretji mejnik za to isto reformo je, kdaj je potem reforma dejansko sprejeta v Državnem zboru in vprašali ste, zakaj smo optimistični, da bo to, da se bo to zgodilo. To ste vprašali pri pokojninski reformi. Optimistični smo pa zato, ker je v bistvu prva izhodišča je ministrstvo, pristojno Ministrstvo za delo socialnim partnerjem že posredovalo. To so bila sicer ministrstva, torej to so bila sicer izhodišča pristojnega resorja, tako da mi jih zdaj vseeno na ravni Vlade ta izhodišča še vedno pregledujemo, zato ker, veste, reforme, ki so navedene v načrtu, ni samo navedeno, da je treba sprejeti eno reformo, ampak je v bistvu tudi cilj, ki naj bi ga ta reforma dosegla, je naveden. In konkretno, če smo pri pokojninski reformi, naj bi naslavljala tako na eni strani dostojnost pokojnin in na drugi strani vzdržnost pokojninskega sistema, in zato želimo da so ta izhodišča ki grejo ven taka, ki dejansko naslavljajo ti dve obe vprašanji. Zakaj pa optimizem? Zato, ker verjamem, da se zavedamo tako na tej strani, kot na drugi strani, in tudi deležniki, ki bodo še sodelovali ali pa že sodelujejo pri razpravah o tej reformi, da se zavedamo, da pač naš pokojninski sistem potrebuje spremembo zato, ker je kot tak, v bistvu ni vzdržen na dolgi rok. Samo za občutek, ko smo se osamosvojili, je bilo v tej državi 200 tisoč ljudi starih nad 65 let. Zdaj jih je 440 tisoč in čez 20 let nas bo 650 tisoč. In to so številke, ki jih je treba pač nasloviti.

Potem ste spraševali še o drugih, v bistvu konkretnih zadevah. Recimo, dotaknili ste se te javne agencije za zdravstvo. Dejstvo je, da je v, da je organ v sestavi Ministrstva za zdravstvo, da je zdaj organ, ki se imenuje Urad za investicije, kakovost in nadzor v zdravstvu. Tako da to je bil tudi eden od mejnikov, da se vzpostavi poseben organ. Zdaj v okviru zdravstvene reforme se pripravlja tudi rešitev na področju kakovosti v zdravstvu in ravno zdaj dejansko poteka razprava, kako postaviti to ali je ta urad že dovolj, ali je dovolj samostojen ali bi lahko opravljal te naloge, ker v imenu zdaj to ima ali je dejansko potrebna dodatna, da rečem, ali pa nova agencija, ki bi potem se štelo, da opravlja, ne ki bi se štelo, ki bi opravljala te naloge, da bi se štelo, da je potem ta mejnik tudi izpolnjen.

Glede dolgotrajne oskrbe, zakon je sprejet. Zakon določa pravice. V letošnjem letu je vstopila prva pravica, to je oskrbovalec družinskega člana, v katerega se je spremenil družinski pomočnik, tako da je treba, ker bodo pač ostale štiri pravice, bodo pa nastopale postopno z leti in seveda je treba te dodatne pravice je treba s podzakonskimi akti uravnavati oziroma določati, definirati. Zato pač pristojni resor pripravlja pravilnike. Takrat, ko smo to pripravljali jih je bilo 9, zdaj jih je 12 od 15 sprejetih. Pravilnik je v bistvu, bom rekla, relativno preprost z vidika sprejemanja, zato, ker potem, ko je usklajen, ga v bistvu predpiše minister. Tako, da za pravilnik kot tak, ker gre za izvedbeni akt nečesa, kar je že določeno v zakonih, je to v bistvu narejeno bistveno hitreje, kakor traja, recimo, en sam zakonodajni postopek. Tako da zato je optimizem prisoten tudi na tem področju.

Potem ste spraševali glede krizne sheme delovnega časa. Tudi o tem smo veliko razpravljali. Tudi s komisijo. Oni želijo, komisija želi oziroma v ta načrt je ta krizna shema delovnega časa prišla zato, ker je nekako, bom rekla, komisija želela, da ko se zgodi, če se zgodi ena taka naslednja zgodba, katastrofa, kot je bila korona, da bi obstajal en mehanizem, ena pravna podlaga za nek avtomatizem teh kriznih shem delovnega časa. Tako, da pristojno ministrstvo se ukvarja s to vsebino. Zdaj je nek avtomatizem za vsakršne izredne razmere se bomo verjetno strinjali, da je zelo težko predvideti, ampak dejstvo je, in to smo se naučili, da je cilj, ki je želel biti dosežen, ko se je nekaj zapisalo v načrt za okrevanje in odpornost, da je lahko doseči ta cilj po različnih poteh. Tako, da tukaj, kot rečeno, vemo kaj se želi, kaj je cilj, kako bomo do tega prišli, pa pač zdaj pristojni resor išče odgovore.

Jaz bi se v bistvu zdaj, kar se tiče začetka pa velike slike, tukaj ustavila. Bi predlagala še, da moja kolega pokomentirata svoji področji, ki ste ju izpostavili. Če sem kaj pozabila, ker ste res veliko stvari izpostavil, vas prosim, da pač še enkrat vprašate, če ne pa lahko še pač v nadaljnji razpravi odgovorim. Hvala.