Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovana državna sekretarka s kolegom, prav lepo pozdravljena.

Ja, vi ste, vi ste začeli zelo optimistično, ampak ko to poročilo na 12. straneh skušaš malo bolj podrobno razdelati, si v prvi vrsti presenečen, ker je poročilo za, govorimo o skupni vrednosti 2,6 milijard, ki naj bi jih Slovenija do leta 2026 na tak ali drugačen način dobila in porabila, to poročilo ne da čisto jasne slike. Zdaj, jaz sem sicer v osnovi zagovornik manj je več, ampak vseeno bi pa pričakoval pri postavkah, ki so malo bolj problematične ali pa kritične, mogoče malo bolj detajlno razlaga, pa upam, da bomo čez to razpravo to razlago dobili.

Zdaj bi začel s tem povečanjem, se pravi, dogovor Vlade z Evropsko komisijo glede povečanja sredstev, možnosti zadolževanja. Tudi vi ste zdaj v uvodni predstavitvi rekli, da naj bi šlo nekaj za trajnost, za trajnostno mobilnost, nekaj pa za popoplavno obnovo. Zdaj, kolega Hoivik, je že na Odboru za zadeve Evropske unije v petek postavil vprašanje ravno glede tega, zato ker iz poročila, ki smo ga tam obravnavali oziroma tudi iz gradiva s strani Evropske komisije izhaja, da naj bi večino teh sredstev praktično šlo za tako imenovano trajnostno mobilnost. In zdaj v luči trenutne situacije, ko je kar nekaj težav, kar se tiče popoplavne obnove v smislu zagotavljanja nastanitev itn. za ljudi, ki bi morali iskati neko rešitev kje bodo živeli v bodoče, je to vprašljivo, po drugi strani pa tudi, kot ste parkrat omenili, sredstva naj bi šla za razne prenove določenih infrastrukturnih objektov, za katera pa slišimo, da se, da se vrednosti teh, teh projektov nenormalno povišujejo, to bomo sicer, to bo tema ene druge seje, ampak kljub temu, bojazen je, da bomo mi sredstva, ki jih bomo mogli vrniti oziroma za katere se bomo pač morali zakreditirati, po domače rečeno, mogoče malo napačno porabili oz. v nepravo, v nepravo stvar stvar vložili. To je zdaj prvi pomislek.

Zdaj, kolega Hoivik je na Odboru za zadeve Evropske unije tudi v dogovoru z državno sekretarko zahteval pisni odgovor, pa mislim, vsaj po mojih informacijah, da ga zaenkrat še ni dobil. Ga je. Se opravičujem, te informacije nimam.

Zdaj pa, če gremo malo po samem poročilu. Zdaj na strani 4, imamo prikaz realizacije sredstev. Zdaj vi ste, vi ste kot sem že že povedal precej optimistični kar se celotne, celotne zgodbe tiče, ampak kljub vsemu pa določene postavke ali pa realizacije določenih ministrov malo bodejo v oči. Če je skupna realizacija za leto 2023, 52 %, pa bode v oči realizacija, recimo, Ministrstva za digitalno preobrazbo samo 7 %, Ministrstvo za obrambo nič, Ministrstvo za zunanje zadeve pa 6 %. Zdaj v oči mislim kar se tiče Ministrstva za okolje in prostor oziroma, saj je v razlagi napisano, tukaj je zdaj težko jasno sliko ven dobimo, ker je pač zadeva razdeljena še med ostala ministrstva oziroma sredstva se porabljajo tudi v obliki drugih programov. Ampak vseeno, mogoče malo pojasnila oziroma zakaj določena ministrstva so pri svojih aktivnostih tako, bom rekel, neoperativna očitno, da stvari praktično oziroma programi praktično niso realizirani.

Potem, če gremo naprej, na 5. strani imamo prikaz porabe sredstev mehanizma na podlagi podatkov nosilnih organov. Zdaj vemo, da eden najbolj perečih problemov trenutno v državi je zdravstvo, pa pustimo stavke, ampak pač samo funkcioniranje zdravstvenega varstva je precej problematično. In normalno, da ti potem v oči pade dejstvo, da pa smo ravno na tem področju precej v zaostanku, kar se tiče koriščenja oziroma porabe teh sredstev. Tako da saj verjamem, da boste vi najbrž težko odgovore nam zdaj dali, ker je to precej kompleksen problem, ampak kljub temu, tukaj bi očitno morali dati malo več poudarka, pa glede na slišano, videno, kar trenutno lahko opazujemo, je vprašanje, če je tega, če je tega poudarka dovolj oziroma če je interes.

Zdaj, potem imamo na 8. strani imamo pregled obrokov za posredovanje zahtevkov za plačilo iz načrta za nepovratna sredstva. Tukaj, tukaj spet pade v oči recimo sploh ta šesta 6. točka oziroma šesti obrok, po katerem naj bi v drugem kvartalu, ki se bo začel čez slab mesec oziroma čez pol meseca, datum oddaje zahtevka pa naj bi bil septembra tega leta. Se pravi tukaj imamo 16 mejnikov. Izpolnjenih mejnikov ni pa nimamo še nobenega. Okej, ni še ta drugi kvartal ampak bi pričakoval, da neki nastavki bodo, pa bodo pa že vidni, ampak iz tega poročila temu ni tako. Pa tudi pri 4. obroku imamo v tem poročilu, da smo od petih mejnikov, smo izpolnili štiri. Tako da mogoče tukaj, tukaj je malo več informacij zakaj je temu tako.

Zdaj pa, če gremo, če gremo še, bi rekel, malo globlje, čisto na te operativne zadeve, na strani 9 mejniki, cilji za nepovratna sredstva, kot ste sami omenili, je eden od zelo pomembnih mejnikov ali pa faktorjev pokojninska reforma. Zdaj vi tukaj predvidevate, da naj bi v 5. mesecu 2024 dobili na mizo neko, neko, neko reformo oziroma neko osnovo, ki naj bi jo, potem do konca leta realizirali. Kot sem rekel smo v sredini marca. Tukaj piše, da je to v usklajevanju z Ekonomsko-socialnim svetom oziroma s partnerji. Zaenkrat kakšnih informacij prav posebnih okrog tega ni. Na kakšen način ste tako optimistični, da bomo mi to tako pomembno reformo, ki jo bodo ocenjevali v končni fazi tudi na Evropski komisiji, uspešno speljali do konca tega leta?

Potem, če gremo naprej, par vprašanj, recimo pod preglednice 10, pregled stanja, doseganja mejnikov, ciljev, imamo recimo pod točko 5 Dodatne hrbtenične optične povezave s hitrostjo sto gigabitov. To naj bi bilo realizirano. Jaz vem, da niste pač iz tega področja ampak vseeno mogoče kakšno informacijo kaj smo realizirali oziroma kaj je tukaj zajeto.

Potem pod 7. točko je zapisano, da smo, da je urejena vzpostavitev neodvisnega organa za spremljanje in obvladovanje kakovosti v zdravstvenem sistemu. Mi imamo Urad za investicije v okviru Vlade, ampak jaz močno dvomim, da to lahko kategoriziramo kot neodvisen organ. In če se spet vrnem na mojo razpravo, pa par stavkov nazaj, zdravstveni sistem, pa bom rekel, tudi ne financiranje, ampak stroški tega zdravstvenega sistema so precej velik problem in ta urad naj bi skrbel za to, ki naj bi bil neodvisen, je pa odprt oziroma ustanovljen v okviru Vlade, tako da tukaj vi najbrž tretirate, da je, da je s tem ta točka pač izpolnjena. Meni je to malo nenavadno.

Potem začetek veljavnosti podzakonskih aktov Zakona o dolgotrajni oskrbi. Rok naj bi bil ta mesec, v komentarju je pa zapisano: Od skupno 15 podzakonskih aktov je 8 sprejetih, 7 jih je pa v postopku usklajevanja. Tako da, to je najbrž zelo nerealističen, nerealistična želja, da se bo to dejansko v tem času, v tem času zgodilo, tako da mogoče par informacij oziroma vaš, vaš komentar na to. Potem imamo točka na naslednji strani, se pravi na strani 10, točka 4, število začetih projektov na to spada pod Ministrstvo za gospodarstvo, tukaj je res nejasno kaj je tukaj mišljeno. Bi prosil malo bolj podrobno razlago. No, že prej sem, že prej sem spraševal, ko je navedeno, da se naj bi neka hrbtenična optična povezava nadgradila oziroma naj bi bil to realizirano, po drugi strani pa tudi tukaj beremo, da se pa naj bi izobraževalni zavodi dodatno opremili z boljšimi oziroma s povezavami nad 1 gigabajt na sekundo. Tako tudi tukaj mogoče malo komentarja, kateri zavodi oziroma kako je bilo to realizirano. Potem začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa. Tukaj bi tudi prosil malo, malo komentarja, o čem govorimo. No, potem imate pa pod točko 10, začetek veljavnosti zakona, ki bo urejal sistem plač v javnem sektorju. Še ena precej boleča tema, ki bo po moje kar veliko napora zahtevala, da se bo dejansko ta reforma izpeljala. Zaenkrat, kot sem že pri drugih stvareh navedel, kakšnih posebnih informacij v katero smer naj bi to šlo oziroma kako naj bi se to urejalo, nimamo. Imamo informacijo, da naj bi, za, da naj bi nas ta reforma v naslednjih petih letih stala 1,3 milijarde, s tem, da že zdaj vemo, da smo recimo samo v lanskem letu, glih pred kratkim sem bral en članek, zaradi dviga plač v javnem sektorju porabili dodatnih 500 milijonov, tako da to so enormne, enormne številke. Tako, da vprašanje kako bomo, mislim pa napovedi, napovedi so tudi, da je vprašanje, če bo teh 1,3 milijarde dejansko dovolj za vse zahteve, ki se pač pojavljajo kar se tiče s strani delojemalcev oziroma njihovih sindikalnih predstavnikov. Tako da, kaj če te reforme ne bo, ki je kot ena od pomembnih pogojev. Potem, no pol se še enkrat pojavlja ta Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tako da to sem že, mislim da že izpostavil. No tukaj je tudi mogoče malo kontradiktorno, saj iskreno povedano, zdaj v tem trenutku niti točno ne vem kje smo, kar se tiče tega Energetskega zakona, tukaj pod točko 6 imamo izdani ukrepi o sofinanciranju za podporo okolju prijazni pridelavi lesa. Tukaj imamo kar burne debate, saj veste, kolega Reberšek se zavzema za ta naravni vir, tako da, tukaj po eni strani spodbujamo, po drugi strani naj bi v zakonu, ne vem, mogoče, mogoče bo kaj drugače, ampak naj bi, naj bi te stvari malo omejili. Tako da, to so zdaj zaenkrat glavna moja vprašanja. No, pa če še potem na koncu, mogoče samo komentar oddaje naročil za investicije v protipoplavno varnost. Začel sem oziroma eden od sprememb tega načrta je bil ravno to dodatno zadolževanje za odpravo posledic oziroma urejanje protipoplavne varnosti. No, pa me zanima, tukaj je pač samo komentar, da je to v teku. V medijih sicer lahko zasledimo, da se neke stvari odvijajo, ampak mogoče malo bolj konkretna pojasnitev, kje smo, kar se tiče dejansko urejanja posledic po poplavah in urejanja stvari, ki nam bodo v prihodnosti zagotovila, vsaj približno zagotovila, da se kaj takega, v takem obsegu ne bi več, ne bi več ponovilo. Toliko za enkrat. Hvala.