Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni in hvala lepa za besedo.

Začnem lahko s spodbudnimi rezultati oziroma z dobrimi novicami, prizadevanja tako vlade kot sodelavcev na ministrstvih in pa na Uradu za okrevanje in odpornost ter vseh drugih deležnikov ki sodelujejo v procesu izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost so obrodila sadove, tako da smo, če se izrazim malo poetično ciljno črto leta 2023 smo prečkali z uspešno zgodbo. Kot nedvomno veste, je Slovenija prejela izplačilo drugega zahtevka za plačilo v vrednosti 536 milijonov evrov. Pogoj za to je bil, da smo izpolnili vseh 44 mejnikov in ciljev tega zahtevka po mnenju komisije, tako da je pač, kot rečeno, konec leta ta denar prišel v državo. Se pravi, vsota aprilskega priliva, to je bil prvi zahtevek, ki smo ga dali za NOO, potem smo dobili decembra predplačilo za poglavje REPowerEU in pa, kot rečeno, s tem drugim zahtevkom smo zdaj vse skupaj, ko seštejemo še s tem pred plačilom, ko je prišlo čisto na začetku izvajanja, je Slovenija dobila iz tega instrumenta 841 milijonov evrov, kar je slaba tretjina vseh evropskih sredstev iz tega naslova in Slovenijo postavlja ob bok uspešnejših držav članic. Leto 2023 je bilo na en način prelomno leto v procesu tega načrta za okrevanje in odpornost, ker smo dejansko pospešili izvajanje vseh tistih mejnikov in ciljev, ki smo jih podedovali, ki so bili zamujeni in smo oddali potem ta drugi zahtevek za izplačilo v tem visokem znesku, tako da, kot se pa nedvomno spomnite, ker je bilo veliko razprave in tudi seje v Državnem zboru na to temo, je morala vlada pa tudi spremeniti načrt za okrevanje in odpornost, torej ga uskladiti z novo realnostjo, z novimi dodeljenimi sredstvi. Tako da lani, ko smo mislili, da smo, da smo ta proces že uspešno zaključili, so potem prišle poleti, takrat ko je bil rok za spremembo tega načrta za okrevanje in odpornost, so prišle še poplave, in so v bistvu takrat potem zahtevale še en dodaten razmislek glede načrtovanih naložb in takrat smo, takrat se je Vlada odločila, da bo v okviru tega načrta zaprosila še za ena dodatna posojila, glavnina katerih bo usmerjena v nadgradnjo železniške infrastrukture, nekaj pa tudi v popoplavno obnovo. Tako da, dovolite tale en malo krajši pogled v preteklost, ker se mi zdi, da je bilo opravljeno ogromno delo, da smo pač te stvari pripeljali tam, kjer smo.

Seveda pa je zadeva zapeljana tako, ta načrt je zapeljan, tako ima rok trajanja do sredine leta 2026, se pravi, dinamika je neizprosna, ni prostora, ni časa za proslavljanje, ampak je treba gledati naprej. Pred nami je še veliko dela, zato je pač treba, kot rečeno, gledati naprej. Lahko rečemo, da je ta šestletni instrument Evropske komisije v polnem teku in da zdaj, ko smo na sredini tega obdobja, od 2021 do 2026, smo vstopili v najbolj intenzivno, torej tako reformno kot naložbeno najbolj intenzivno obdobje, v izvajanju so projekti na večini načrtovanih naložb, nekateri vidnejši projekti so že zaključeni, tule so predvsem torej železniški projekti, po uspešno zaključenih delih na postajah Grosuplje, Domžale so se začela zdaj dela tudi v Novi Gorici in pa preobrazba te osrednje železniške postaje v Ljubljani. Med drugimi projekti, ki bi jih želela omeniti, ki so se začeli izvajati, statut projekta Univerze v Ljubljani, in sicer, nova veterinarska fakulteta in pa kampus medicinske fakultete. Podpisana je pa tudi že pogodba z izvajalcem del za dograditev klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Gre za velike projekte. Veliki projekti so veliki izzivi. Jaz sem prepričana, da bodo pristojni naredili vse za to, da bodo projekti izvedeni kakovostno in tudi v predvidenem roku, ker rok zastavica pade, če se tako izrazim, avgusta 2026. Za lažjo predstavo izpostavljam tudi nekaj že izpolnjenih reformnih mejnikov, recimo Zakon o oskrbi z električno energijo, Zakon o spodbujanju investicij, potem načrt razvoja širokopasovnih omrežij in pa strategije razvoja kapitalskega trga. Zdaj vi ste dobili poročilo, ki ga je obravnavala Vlada na seji prejšnji teden, in sicer tu, v tem poročilu pa gledamo predvsem tudi naprej. Se pravi, nekateri mejniki in cilji na teh naslednjih obrokih so po oceni ministrstev tudi že izpolnjeni. Gre za cilje, mejnike, ki so imeli rok v zadnjem kvartalu preteklega leta oziroma ki jim poteče rok konec junija 2024. Po številkah so to 4., 5., 6. obrok nepovratnih sredstev in pa 2. in 3. obrok posojil. Njihova skupna vrednost je dobrih 766 milijonov bruto, skupaj 36 mejnikov in ciljev, med njimi recimo, kaj je treba zdaj doseči, da bi pač prišli do tega, so začetek veljavnosti prepovedi uporabe fosilnih goriv za ogrevanje novih stavb, potem recimo dokončan izbor naložbenih projektov za ozelenitev izobraževalne infrastrukture, potem Operativna družba za upravljanje javnega potniškega prometa, oddaja naročila za gradnjo infekcijske klinike in pa začetek veljavnosti Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.

Vlada načrtuje, zdaj, če pogledamo, res tako veliko sliko, da bi letos v Bruselj posredovali dva zahtevka za izplačilo, enega zdaj spomladi, se pravi, pred poletjem, da dobimo zagotovo izplačilo še do konca letošnjega leta, drugega pa jeseni. Se pravi, sestava in točna časovnica bosta dejansko odvisni od uspešnosti izpolnjevanja mejnikov in ciljev na teh omenjenih obrokih. Leto 2024 je pomembno z vidika večjih reform k izpolnitvi katerih smo se kot država zavezali. To so tako pokojninska, ki je že zdaj v teh letošnjih etape, torej te reforme so v mejnikih, zdravstvena in plačna reforma. Tako da jaz bi rada povedala, da, kot vedno rečem, da načrt za okrevanje in odpornost ima nekako dve življenji. Ena je ta stran reform, ki so pogoj, da dobimo denar. Druga je pa ta naložbeni del, ki pač delno poteka neodvisno zato, ker je treba pač časovno vse končati do leta 2026. Tako da s tem denarjem, ki je zdaj na razpolago in s tem zahtevkom, ki naj bi ga letos poslali pred poletjem in dejansko letos še dobili denar, mi ocenjujemo, da bomo brez težav v bistvu lahko financirali izvajanje tudi naložbenega dela. Če bi tega ne bilo smo tudi že pojasnili, da imamo vzpostavljene mehanizme, da bi lahko pač tudi iz državnega proračuna zalagali zato, da pač ta naložbeni del poteka nemoteno.

Tako da jaz bi v uvodu poudarila samo še to, da ta načrt skrbno spremljamo še naprej. Zdaj so tudi te, bomo rekli, nove ekipe, so utečene, razumejo, kako postopek poteka, so na vezi z našim koordinacijskim organom, smo v stalni na vezi z Evropsko komisijo. Evropska komisija bi sploh zdaj pred volitvami rada te vsebine še malo pospešila, tako da nas spodbuja, da čim prej seveda opravimo te svoje naloge, da čim prej oddamo zahtevke, da pač čim prej dobimo denar in tako naprej. Tako, da vsega tega se zavedamo, delamo na tem. Vlada torej kvartalno je s temi poročili seznanjena in o njih razpravlja. Na ravni državnih sekretarjev, imamo te sestanke, kjer se usklajujemo, kjer ocenjujemo porabo, realnost nekih investicij, prav poimensko, kako poteka, kaj poteka. Tako da bi nekako rada vam povedala, da se s tem načrtom za okrevanje in odpornost intenzivno ukvarjamo na vladni strani. Kot pa smo povedali nazadnje, ko smo bili tukaj, je to naloga, ki jo moramo opraviti skupaj. Določeni mejniki, ki so seveda povezani tudi z deležniki, ki niso na vladni strani, tudi Državni zbor, tako da je politična pripravljenost in odprtost tukaj ključna za naš skupni uspeh. In jaz želim verjeti, da bo v naši državi uspela torej tudi ta transformacija, če temu tako rečem. Za kakšna konkretna vprašanja, ki pa so se vam porodila, ko ste pogledali to poročilo, smo vam pa s sodelavcem na voljo. Toliko za uvod. Hvala lepa.