Hvala lepa. Torej naša komisija je tudi pozorno obravnavala predlagane spremembe zakona in jih seveda v načelu podpira. Tudi pri nas se je pojavilo to vprašanje, ali je dovolj razumljiv in natančen pojem javne rabe slovenščine. Zdaj ne vem kako ste to razrešili s temi dopolnili ali pač ne. Bistveno se nam zdi, da se dosega nekaj ciljev in med drugim tudi to, da se zagotavlja podporo v slovenščini, ki bo za proizvajalce teh različnih naprav odslej, če prav razumemo, obvezna. Zdi se nam tudi zelo dobro, da se te spremembe zakona fokusirajo na to področje, kjer pred dobrimi 20. leti ni bilo mogoče zaznati težav, ki bi jih lahko digitalizacija prinesla rabi slovenščine, in v tem smislu je to, bom rekel, narejeno v pravem ali pa v zadnjem, zadnjem momentu. Naše delo je ponavadi organizirano tako, da dobijo priložnost tudi drugi, ki želijo posredovati mnenja glede zakonodaje. Naša komisija je vedno odprta za različne pobude in tu smo se soočili z dvema sklopoma pobud, dosti pomembnimi. En sklop je prišel iz od slavistov, ki delujejo v okviru Akademije znanosti in umetnosti, oni upravičeno opozarjajo, da bi bilo potrebno v tem zakonu še kaj drugega urediti, seveda pa zakon ni bil tako odprt, da bi bilo mogoče te njihove pripombe umestiti, se pa naši komisiji zdi smiselno, da jih pogledate vi, pa mogoče tudi Ministrstvo za kulturo kot ključen nosilec za priprave sprememb zakonodaje druge druga druge. Pripombe so prišle s strani invalidskih organizacij. Predvsem se nam zdijo pomembne in v tem trenutku tudi rešljive pripombe, ki jih podaja Zveza društev slepih, tako da je naša komisija povzela njihove pobude, oblikovala amandmaje in jih vam priporoča, če jih želite, da jih povzamete kot svoje in vključite v tekst zakona. Ta del je odprt in bi ga bilo smiselno urediti, da ne bi prihajalo do nepotrebnih nesporazumov. Tako predlagamo, da se odpravi neka dvoumnost, ki jo prinaša dikcija, da je potrebno paziti tudi na ta segment, ko slovenščino zaznavamo na otip. Mi delimo mnenje z društvom slepih, da bi bilo smiselno tu res zapisati tudi brajico, kot pač tisto obliko, ki je prepoznana in ki jo tudi, bom rekel, že štejemo za nek normativ pri rabi slovenščine pri slepih. Razlika med otipom in brajico je seveda pomembna. Otip je lahko relief, medtem ko je brajica de facto jezikovna vrsta, ki jo pač različni že uporabljajo in se uporablja in po potrebi na sodiščih. Uporabljajo jo kot celo medicinski pripomoček za odpravo teh pomanjkljivosti. Da ne naštevam. Vse te stvari smo vam izdatno dokumentirali in ravno tako menimo, da tam, kjer se zagotavlja sredstva za podporo razvoja slovenščine v digitalnem okolju, kar je bistvena novost tega zakona, da se zagotovi tudi sredstva za to, da se lahko razvija te storitve in platforme, ki zagotavljajo dostopnost jezika za slepe. To se sicer teoretično reče, da je to možno že s to dikcijo. Ampak iz tega, kar se vidi iz zadnjih let, se kaže, da pač ne glede na opozorila teh možnosti ni bilo. Če obstaja, če bi to bilo del zakonodaje, potem ne bi bilo dvoma, da obstaja tudi zakonodajna podlaga za te vrste razpise. Če ilustriram drugače, pred leti je z nekimi sredstvi nastal tako imenovani e-bralec, kjer so razvijalci imeli obvezo, da zagotavljajo delovanje še tri leta po izvedenem projektu. Ta e-bralec se je popolnoma prijel, ne samo za branje nekih tekstov, ampak tudi kot pomoč pri napovedih v javnem prostoru, recimo na avtobusnih postajah, železniških, tudi v banki. In seveda te tehnologije oziroma rešitve je glede na to, da prihajajo na trg vedno novi in novi telefoni z drugimi rešitvami, je to tudi potrebno, posodablja. Tako da zdaj ta e-bralec na najsodobnejših teh aparatih več ne deluje in nemogoče je, kot veste, pričakovati, da bi, ne vem, ne bomo sedaj imenovali teh različnih velikih podjetij, ki te naprave pač ne proizvajajo in konstruirajo, da oni to rešujejo. V tem smislu je takrat, ko zagotavljamo sredstva za razvoj slovenščine v digitalnem okolju, potrebno zagotoviti tudi sredstva za razvoj rešitev, ki omogočajo slepim in slabovidnim boljši kontakt z različnimi sporočili.

To so naši predlogi, ki v ničemer ne posegajo v konstrukcijo zakona, bistveno izboljšujejo razumljivost. Omogočajo odpravo nekih potencialnih nesporazumov in nenazadnje mi ne vidimo razloga, da v tej dilemi med ljudmi, ki so dobronamerno pripravljali zakon s slepimi in slabovidnimi, ne bi verjeli. Pač, slepim in slabovidnim in njihovim asociacijam, ki so pravzaprav zagotovili, da smo do te točke, kjer smo danes, sploh prišli. In zagotovo to izboljšuje njihov položaj in zagotovo izboljšuje tudi rabo slovenščine v tem okolju.

Hvala lepa.