Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem.

Zdaj, najprej ta tehnični del glede postopka, če pojasnim. Gre za zelo nezahtevno spremembo zakona, ki je izredno tehnične narave, zato se je Vlada odločila predlagati, da se novela obravnava po skrajšanem postopku.

Glede, če uvodoma na kratko predstavim bolj na splošno ta materialni vidik predloga novele, gre pa za to, da, kot vemo, enotna matična številka občana, torej EMŠO predstavlja 13-mestno osebno identifikacijsko številko, ki je bila v naši državi uvedena že leta 1976, in ta številka omogoča označbo opredelitve posameznika in predstavlja tudi temelj, ki je z matematično metodo izračunan numerični standard. Torej ta identifikacija je namenjena predvsem vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezuje pa tudi podatke vseh zbirk in tudi racionalizira delo državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo v zakonu določeno podlago za uporabo te številke. Zdaj EMŠO se določa tako državljanom Republike Slovenije kot tudi tujcem, se pravi, gre tukaj za verjetno dejstvo, ki je nekoliko manj poznano, da tudi tujci ki imajo v Republiki Sloveniji nek urejen status oziroma imajo pravice in obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, davkov ali pa iz humanitarnih razlogov ali pa iz kakšnih drugih razlogov, ki jih zakon posebej opredeljuje, imajo določeno številko EMŠO. Hkrati velja tudi to dejstvo, je verjetno bolj nepoznano, ni pa nepomembno, da EMŠO, ki je bil posamezniku določen, četudi ta več ne živi na območju Republike Slovenije, ne more biti uporabljen potem ponovno za neko drugo osebo, kar načeloma v teoriji bi tudi šlo, ampak ni dovoljeno.

Zdaj, struktura EMŠA, kot rečeno uvodoma, gre za zelo tehničen zakon. Zakon o centralnem registru prebivalstva in strukturo EMŠA določa prav ta zakon v obliki 13 mestne številke, kot sem že povedala, vsaka številka ima poseben pomen. Če na kratko povem, od ena do sedem predstavlja rojstni dan oziroma datum rojstva, deveta in osma številka predstavljata številko registra, 10., 11., 12. številka predstavljajo kombinacijo zaporednih številk spola in pa mesta, rojenega na tisti dan, 13. številka je pa kontrolna številka, ki se izračuna po že omenjeni matematični metodi.

Zdaj, ob uvedbi številke EMŠO leta 1976, je bilo že predvideno, da Republika Slovenija oziroma takrat Slovenija dobi rezervirane številke za številko registra od 50 do 59, v praksi se je uporabljala do sedaj številka 50, s to spremembo, ki je danes pred vami, se pravi s to novelo zakona pa omogočamo še uporabo ostalih že predvidenih številk, torej do številke 59. Čisto plastično to pomeni, da na en dan je možno določiti 500 kombinacij številke EMŠO, v zdaj obstoječem sistemu, s to novelo pa bo možno te kombinacije določiti v večjem številu oziroma v večjem obsegu.

Pomembno je poudariti in pojasniti, sploh glede na pripombe, ki so jih zapisali v Zakonodajno-pravni službi, da z obstoječim zapisom in tudi s tem novim, ne gre za uvedbo nekih novih elementov strukture EMŠA, niti ne gre za elemente, ki bi povzročali kakršnakoli razkritja dodatnih osebnih podatkov. EMŠO se bo še vedno tudi po tej noveli določal avtomatično oziroma se bo kreiral avtomatično na naslednji možni, na naslednjo možno številko in ne glede na torej osebne okoliščine ali okoliščine posameznika kot so rojstvo, kraj rojstva, poreklo, državljanstvo in podobno, torej vse ostaja tako, kot je že sedaj, samo širimo nabor potencialno možnih številk.

Glede na to, da sem že omenila opredelitev, se pravi mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je, smo ga pač na ministrstvu preučili in ugotovili, da pač glavni dve opozorili Zakonodajno-pravne službe oziroma pomisleka sta ravno po tem novem uvajanju devetih novih šifer in pa pomislek glede uvedbe novih elementov strukture, ki bi potencialno omogočila razkritje dodatnih podatkov. Še enkrat ponavljam, ne gre za to, verjetno gre pri mnenju Zakonodajno-pravne službe za nepoznavanje tehničnega dela opredelitve EMŠO številke in naj ponovno pojasnim, da EMŠO tak kot je, je bil uveden že leta 1976 in že takrat so bile v Sloveniji dodeljene številke za register od 50 do 59 in tudi v zvezi s pomislekom glede uvedbe novih elementov strukture EMŠO, ki naj bi lahko potencialno povzročili razkritje nekih dodatnih podatkov, ponovno pojasnjujemo in tukaj je treba poudariti, no, da, da se to ne bo zgodilo. Tukaj se ničesar ne spreminja in ta sprememba ki je danes pred vami se ne nanaša na to strukturo EMŠA, tako, da kot rečeno, še enkrat ponavljam, z opredelitvijo dodatnih šifer gre v bistvu za uvedbo, za uvedbo elementa, ki bo omogočal samo pač večji nabor števil pri dodeljevanju oz. določitvi EMŠA, struktura je pa zakonsko določena v zakonu. Zapis oz. sprememba šifre registra torej v ničemer ne bo ogrozila nekih ali pa razkrivala osebnih podatkov.

Zdaj, kar se tiče pa še, omenjeno je bilo v opredelitvi Zakonodajno-pravne službe glede, se pravi, načina uporabe, pa tukaj še enkrat pojasnjujem, da gre še vedno za neko avtomatično kreiranje številke, ki avtomatično na podlagi teh numerično-matematičnih metod preskoči na naslednjo številko, in nikakor ne gre za neko vnaprej sistemsko določitev EMŠA, ampak je pač avtomatično. Zato v bistvu glede na to, kar sem pojasnila, ocenjujemo na ministrstvu, da ni potrebe po nobenih dodatnih amandmajih, ker novela, takšna kot je, zadostuje za spremembo, zaradi katere predlagamo, da jo sprejmete.