Hvala lepa, predsednica. Lep pozdrav, kolegice in kolegi, pa ekipa z ministrstva in iz Parka Škocjanske jame. Pri prejšnji točki sem se zadržal, da ne bova razpravljavca dva bivša, eden izpred nekaj desetletij pa nekdo izpred nekaj mesecev, me pa tudi na tem mestu veseli, da je operativni program zapiranja oz. aktivnosti za Rudnik Žirovski vrh na tej točki kot je in verjamem, da bo ekipa tako v Rudniku Žirovski vrh kot na ministrstvu ta plan tudi izvedla tako kot je predviden.

Zdaj, Park Škocjanske jame je po mojem mnenju lahko eden od svetlih in zelo vzorčnih primerov, kako se upravlja naravna dediščina v Sloveniji. Vemo, da imamo na tem področju kar nekaj izzivov tako v samem Triglavskem narodnem parku kot z vidika upravljanja različnih naravnih vrednot, kjer včasih ne vemo, kdo je tisti, ki bi bil najbolj primeren, ali pa jih upravljamo mogoče iz preveč samo podjetniškega vidika. Park Škocjanske jame pa je javna inštitucija, je javni zavod, kjer na po mojem mnenju optimalen način združujemo tako naravovarstveni vidik kot tudi razvojni in tak način upravljanja je garancija za to, da se že znotraj same inštitucije, znotraj parka vseeno nekako konflikt med varstvom narave in razvojem razreši in na ta način prihaja do po mojem mnenju kvalitetnih odločitev, ki z vidika trajnostnega razvoja so tiste, ki jim bo potrebno in jim je potrebno slediti tudi naprej. Da je park in da so Škocjanske jame svetovna posebnost, svetovna vrednota, je že leta 1986 priznal tudi Unesco z uvrstitvijo na svojo listo. Verjamem, da je danes mogoče tudi priložnost, da naredimo malce reklame za to, da si tisti, ki se te vrednote še niste ogledali, to tudi storite. Verjamem, da boste nad vsem tem, kar lahko tam vidite, navdušeni. Pomembno se mi zdi tudi to, da pri upravljanju takih naravnih vrednot prihajamo pred javnost s strateškimi dokumenti, ki opredeljujejo način samega upravljanja, tudi varstva narave v nekem dolgoročnem časovnem obdobju in s tega vidika se mi zdi, da lahko pripravljavce pohvalimo, da so prišli s kvalitetnim dokumentom, ki bo zagotavljal optimalno upravljanje tudi v prihodnje. Izpostaviti bi želel še eno stvar, ki ni prav pogosta pri upravljanju naravnih vrednot v Sloveniji, in sicer da se je upravljavec odločil, da bo omejil dostop do te naravne dediščine do Škocjanskih jam, zato ker je uvidel, da prihajamo z obiskom, ki je v tistih špicah sezone predvsem poleti že prekomeren, in zato je sprejel odločitev, da, kolikor vem, da je tisti optimalen obisk tisoč 200 obiskovalcev na dan in da se tega drži. Z vidika samega doživetja narave, pa tudi ohranjanja narave, se mi zdi, da je to primeren pristop, ki vem, da mu sledijo še nekateri upravljavci na nekaterih drugih naravnih vrednotah je pa to primer, ki bo, ko se boste na ministrstvu ukvarjali, pa se bomo tudi mi poslanci ukvarjali s podobnimi naravnimi vrednotami, po mojem primer, ki ga je potrebno postaviti za vzor in mu sledi tudi na drugih lokacijah. Nosilna sposobnost narave je verjetno ena od tistih stvari, na katero se je treba pri obisku, doživljanju narave, pri upravljanju naravnih vrednot zelo, zelo močno ozirati in jo upoštevati.

Še en vidik mogoče, ki ga je za izpostaviti tukaj, je, da tudi taka naravna zavarovana območja kot so Škocjanske jame, zavarovana na najvišji možni način, se pravi kot Unescova dediščina, niso imuna na druge pritiske zaradi umeščanja različnih infrastruktur in tu se mi zdi, da se pa moramo kot družba zavedati, da so nekatere vrednote, ki so trajne in bo potrebno iskati rešitve za drugo infrastrukturo; če govorimo o cestah, mogoče o tudi energetski infrastrukturi ali pa o infrastrukturi s katerim sem se tudi sam ukvarjal kot minister, ko je bilo na neposredni bližini Škocjanskih jam predvideno umeščanje zadrževalnika oziroma zajezitev potoka Suhorica, ki bi lahko to naravno vrednoto ogrozila. Seveda s takimi infrastrukturami rešujemo druge probleme, v tem konkretnem primeru vodooskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja, vendar je, ko pridemo do naravnih vrednot, zavarovanih z Unescovo dediščino, verjetno gotovo potrebno iskati tudi druge rešitve in jaz sem vesel, da smo jo tudi za vodooskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja uspeli najti in verjamem, da bo pot, ki smo jo začrtali na tem področju tudi v naslednjih letih uspešno realizirana, tudi s pomočjo evropskih sredstev in brez ogrožanja take naravne vrednote kot so Škocjanske jame.

Tu bi mogoče jaz zaključil in še enkrat pohvala pripravljavcem resolucije, želim vam uspešno delo naprej, verjamem, da bomo s kolegi poslanci resolucijo skupaj z amandmaji, ki odgovarja na pripombe Zakonodajno-pravne službe tudi potrdili.

Hvala.