Govor

Ja, hvala lepa, gospa predsednica.

Hvala tudi državnemu sekretarju in direktorici za uvodna pojasnila.

Torej, rudnik urana Žirovski vrh smo začeli zapirati sredi 90. let. Leta 2002, ko sem, ko so mene odstranili iz uprave za jedrsko varnost, je bil postopek zapiranja Boršta, sanacije Boršta in pa Jazbeca v teku in uprava ni hotela izdati dovoljenja na osnovi tedanjih predlogov. No, kasneje so dobili dovoljenja in so naredili. Že par let se prestavlja končno zapiranje. In zdaj, kolikor vidim, je glavna ovira, ki je ostala, je odlagališče hidro metalurške lovine Boršt.

Tukaj pa vidim ene par stvari, na katere bi rad opozoril. Prvo, zapisano je, da je treba na odlagališču odstranjevati japonski dresnik, to je invazivna rastlina, ki, ne vem, ampak verjetno lahko prebije zaporedne paralelne plasti, ki so namenjene na Borštu za to, da se zmanjša ali onemogoči izhajanje radona. Zato bi jaz priporočal, da se tega dresnika resno lotite, da ne bodo njegove korenine povzročale škode na sendvič prekrivkah.

Drugo. Vidim, da imate, glede zaradi premikov podlage, je treba sanirati razpoke na odvodnjevalnih kanalih. To so kanali na površini, če pride do, mislim, če se ti kanali rušijo, pomeni, da je to premikanje terena kar zaznavno ali pa kar precejšnje, ne? Poleg tega pa pravite, da je treba stalno nadzorovati drenažni boršt, ki je pa pod zemljo, ki je pod ali pa nekje v sredi plazu. No tu imam pa, da ne bo podlaga tekla, da ne bo, da ne bo voda tekla v podlago. Zdaj ugotavljate, da se zaradi premikov v tem drenažnem vodu, rovu, na podu in stenah pojavljajo razpoke, in kar sem bil presenečen, je, da jih mašite z glino. Glina ni kaj posebej trajno in majhen, več vode pa jo bo odplavilo. V tistih časih, ko sem se še jaz direktno ukvarjal s tem, se je zgodilo to, da se je dno tega rova, rov je narejen kot črka U, z jeklenimi rudarskimi oporami, potem je bila dana gor armaturna mreža in ometena, ofrajhana z betonom, kar je mini, mini, minimalni standard za kakršenkoli rov. Tla so bila pa ravna, skratka ni bila narejena cev, ki bi zdržala velike pritiske, ampak je bil narejen en U, in ta tla so se že takrat dvignila takole in počila in so takrat, že leta, pred letom 2002 so to sanirali. Vidim, da se še zmeraj pojavljajo razpoke, ki jih mašite z glino. To je zame zelo vprašljivo in sigurno to ni trajno.

Moje vprašanje je, in za to sanacijo predvidevate 9 tisoč 600 evrov. 9 tisoč 600 evrov pri vseh teh debatah, ki jih imamo zdaj o gradnjah, pa glede na to, da jaz sem tudi..., gradim v lastni režiji. 9 tisoč 600 evrov ni nič. To je praktično nič. Za 9 tisoč 600 evrov boste lahko res samo z glino mašili tiste luknje. Moje vprašanje pa je zdaj. Ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi se ta podzemski rov, ki je namenjen temu, da proba stabilizirati to odlagališče Boršt? Ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi ga podaljšali, in da bi na koncu naredili v obliki črke T, da bi s tem zajeli več zalednih voda? To je to. Druge drugih pripomb na material nimam. Želim vam uspešno delo in res upam, res upam, da je to zadnji krak, da obravnavamo na tem odboru operativni plan aktivnosti Rudnika urana Žirovski vrh.

Pa še to, čisto malo tehnično vprašanje. Vidim, da predvidevate predajo arhiva Zgodovinskemu arhivu Ljubljana in pa Geološkemu zavodu Slovenije. To je ena. In drugič, prenos originalne dokumentacije in dokumentacije na ARAO. Moje vprašanje je. Zakaj, ampak to je, mislim, mislim, da je to enostavno vprašanje, ampak čisto tako iz radovednosti, zakaj predaja arhiva Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, zakaj ne državnemu arhivu? Kaj ima Ljubljana z rudnikom urana Žirovski vrh? Hvala lepa.