Spoštovana predsedujoča!

Poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, ostali prisotni, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 18. seji 30. novembra lanskega leta. Pri tem se je seznanila z mnenjem Vlade Republike Slovenije s stališčem upravnega odbora Zavoda za zavarovanje Slovenije in pisnim mnenjem Zdravniške zbornice Slovenije. Komisija meni, da bi bilo treba aktualno stanje s čakalnimi dobami v zdravstvu odpraviti čim prej, saj se ne glede na sredstva, vložena v rešitev te problematike v zadnjih treh letih več kot 1 milijon evrov, slednja zgolj še poslabšuje. Razprava, v kateri so člani komisije do predlaganih zakonskih rešitev zavzeli različna stališča, je bila v večjem delu namenjena odzivu na stališča Vlade in upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izrazila sta namreč skrb, da se s predlaganimi rešitvami ruši javno zdravstveno mrežo in dodatno finančno obremenjuje sistem.

Predložene zakonske rešitve so bile po eni strani prepoznane kot eden od možnih odzivov na kritično situacijo s čakalnimi dobami, po drugi pa kot premalo domišljena rešitev, ki bi lahko povzročila veliko težav tudi dolgoročnega značaja. Poudarjeno je bilo, da je vprašanje čakalnih dob kompleksno, zato bi morali pred oblikovanjem ukrepov opraviti podrobnejše analize sistema. Kot možen dodaten ukrep za sprejemanje boljših odločitev povezanih s skrajševanjem čakalnih dob, je bila prepoznana tudi analiza upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, predvsem zdravstvenih domov, s poudarkom na analizi velike fluktuacije kadra, s katero se trenutno sooča predvsem primarna zdravstvena raven.

Kot eno od ključnih odprtih vprašanj povezanih z dostopnostjo zdravstvenega sistema je bila izpostavljena tudi problematika absentizma, ki postaja rak rana, tako za delodajalce kot zdravstveni sistem. Predlagana rešitev vključevanja čistih zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev v skrajševanje čakalnih dob je bila v razpravi tistega dela članov komisije, ki so bili naklonjeni predlogu zakona, prepoznana kot način za zagotovitev, da se bodo sredstva iz zdravstvene blagajne, ki so zbrana z namenom zagotavljanja zdravstvene oskrbe v Sloveniji tudi porabila. Trenutno se namreč kar nekaj sredstev iz blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja namenja za kritje storitev, ki so izvedene v tujini pri tujih izvajalcih zdravstvenih storitev.

Opozorjeno je bilo tudi na to, da ni utemeljeno ustrezno, utemeljena je ustreznost rešitev v zvezi s skrajševanjem čakalnih dob ocenjevati zgolj na podlagi tega ali vključujejo zgolj izvajalce iz javne zdravstvene mreže ali ne, ampak predvsem z vidika njihovega potenciala, da se to problematiko čim prej razreši. Odprto je bilo tudi vprašanje potrebe po reorganizaciji javnega zdravstvenega sistema, saj poglabljanje težav z dolgimi čakalnimi dobami kaže, da na podlagi trenutnega načina delovanja slednji ni sposoben sam razrešiti nastale situacije. Tisti člani komisije, ki predlogu zakona niso bili naklonjeni pa so ocenili, da bi morale biti rešitve za skrajševanje čakalnih dob v prvi vrsti sistemske narave, usmerjene v zaščito javnega zdravstvenega sistema, predvsem pa bolj dodelane. Izrazili so tudi skrb, da bi ob nespremenjenem številu zdravnikov v državi vključevanje zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v skrajševanje čakalnih vrst lahko imelo zgolj eno posledico, da se bodo iz javne zdravstvene mreže kadri selili v čisti zasebni del zdravstvene dejavnosti in se bo s tem kadrovsko še bolj osiromašilo javni zdravstveni sistem. Pri tem sta bila Vlada in Ministrstvo za zdravje prepoznana kot tista ključna akterja, ki bi morala skrbeti za ukrepe, ki bodo vodili v bolj učinkovit javni zdravstveni sistem. Komisija je po opravljeni razpravi predlogu zakona v okviru glasovanj izrekla podporo.

Hvala za vašo pozornost.