Torej tista, v osnovnem besedilu direktive je bila predlagana pravna domneva o obstoju delovnega razmerja, kar v resnici pomeni obratno, obratno dokazno breme - domneva je, da ti ljudje, ki delajo preko platform, da so zaposleni in da je na upravljavcu platforme breme, da dokaže, da niso. Zdaj je obratno in je praktično nemogoče dokazati, da obstaja tam dejansko delovno razmerje. Zaradi nasprotovanja nekaterih držav članic je to besedilo v precejšnji meri razvodeneno, ampak Slovenija meni, da tudi v svoji ohlapnejši obliki lahko predstavlja nek napredek, torej boljše, bolje, da se sprejme v neki ohlapnejši obliki kot da sploh ne. In druga stvar, ki sem jo omenil, da pravila v zvezi z uporablja uporabo algoritmov in umetne inteligence v aplikacijah, ki določajo plačilo teh delavcev, tako kot sem prej rekel, delavcem ni dostopen način, kako jim je izračunana plača oz. plačilo za njihovo delo. Vsaj ta del, če bi bil sprejet, bi že bili zadovoljni. Jasno, pravna domneva obstoja delovnega razmerja bi bila pa toliko večji napredek pri urejanju njihovega položaja dela, gre pa ja za pri nas Wolt, Glovo nekatere čistilne servise, ki delujejo na ta način. Uber sicer pri nas še ni prisoten, ampak vidimo pa recimo podobno prakso pri taksistih in še marsikje. Torej skrb je tudi v tem, da se takšen način dela brez ustreznih pravic delavcev tudi širi. Opravili smo tudi obsežno raziskavo oz. prosili smo zunanje izvajalce, da jo opravijo, o položaju teh ljudi, ki delajo preko platform. In ugotovili, da po eni strani jim to delo ustreza, ker vsi menijo, da je začasne narave - čeprav v resnici ni, povprečno trajanje tega dela je lahko tudi več let - in da se začnejo teh omejitev zavedati šele, ko recimo prvič doživijo neko nesrečo in niso upravičeni do nobenih pravic, ki bi jih sicer bili, če bi bili v dejanskem delovnem razmerju. Takrat se tudi stališče teh samih delavcev in njihov odnos do načina, na katerega delajo, bistveno spremeni.