): Ja, hvala lepa za besedo. Državni sekretar z ekipo, prav lepo pozdravljeni! No, saj tudi moje vprašanje bo v bistvu se nadaljevalo oziroma bo zelo podobno, kot je kolega Rosec, bi rekel, že izpostavil. Zdaj, prvo vprašanje je mogoče samo, kar se tiče same uredbe. Zdaj, kot vemo gre za možnost investiranja tujih podjetij v trenutku, ko to podjetje pri nas še nima, bom rekel ,pravnega subjekta ustanovljenega. Pa me vseeno zanima tukaj, ko gledam to uredbo piše, kar se tiče, se pravi podlaga za to naj bi bil investicijski program, ki naj bi jasno določal, kakšni so nameni, bom rekel, te investicije v Sloveniji, ampak v uredbi, ko berem se ta investicijski program ocenjuje oziroma ga pregleduje samo investitor sam kot tak. Se pravi, tudi investitor ocenjuje, ali je ta, ki mu ga je pripravil, primeren za to. Se pravi, nimamo pa, vsaj kolikor jaz razumem z naše strani bi rekel, nekega orodja, da bi tudi mi primernost tega, mislim ni to določeno v tej uredbi, da naj bi ta investicijski program tudi mi lahko ocenjevali.
Druga stvar, ki je, me pa tako malo čudi, ti dve omejitvi, kar se tiče možnosti investiranja. To je sektor širokopasovnih povezav. Kot vemo v Sloveniji še vedno oziroma če drugače obrnem širokopasovne povezave so nek steber nekega razvoja v prihodnosti. Praktično vsak dan beremo, kako se naj bi večino te digitalizacije ravno dogajalo oziroma ravno naj bi bile te širokopasovne povezave nek steber tega. Mi zdaj te investicije omejujemo, drugo je pa dejavnost in shranjevanje ter prenos energije. Veliko govorimo o tem zelenem prehodu, veliko, veliko govorimo, da je treba razvoj peljati ravno v shranjevanje energije, zato ker omrežje kot tako je po eni strani prešibko, da bi vso to, ta prenos energije iz teh obnovljivih virov pač prenašalo. Govorimo o neki samozadostnosti. Tako da me malo čudi, zakaj sta ti dve, ta dva elementa umaknjena iz tega. Pustimo zdaj, kaj uredba pravi, ampak iz slovenske perspektive to, to je po moje za našo, za nas, za naš primer, oz. za primer Slovenije malo problematično. Hvala.