Spoštovani, lepo pozdravljeni vsi! Hvala za besedo!

Dejstvo je, da imamo v Sloveniji težave na področju spoštovanja pravil v zvezi z delovnim časom ter odmori in počitki. To dejstvo izpričujejo vsakoletna poročila Inšpektorata Republike Slovenije za delo, objavljena na spletni strani inšpektorata. Od leta 2017 naprej poročila inšpektorata vsebujejo novo poglavje Predlogi za spremembo zakonodaje, in od takrat naprej IRSD v vseh svojih poročilih navaja, citiram: "Nadalje menimo, da bi bilo nujno Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti spremeniti tako, da bi določili, da se v evidenco o izrabi delovnega časa dnevno vpisuje tudi čas prihoda in odhoda delavca na delo, saj je drugače oteženo oziroma onemogočeno ugotavljanje zagotavljanja prisotnosti na delu, počitkov, nočnega dela in podobno.", konec citata. Pomembno je tudi upoštevanje leta 2003 sprejete direktive o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki državam članicam nalaga sprejetje ukrepov, ki bodo delavcem zagotovili minimalni čas dnevnega počitka, tedenskega počitka in letnega dopusta, odmore in najdaljši tedenski delovni čas. Sodba Evropskega sodišča v zvezi z uresničevanjem te direktive pa je leto 2019 jasno določila, da morajo države članice delodajalcem naložiti obveznost, da morajo vzpostaviti objektiven, zanesljiv in dostopen sistem, s katerim je mogoče evidentirati dnevni delovni čas, ki ga opravi vsak delavec. Dodajam, da odsotnost podatka o uri prihoda delavca na delo in uri odhoda iz delo onemogoča ustrezen nadzor v zvezi s počitki in odmori med delovnim časom, na kar že vrsto let opozarja inšpektorat za delo. Posledično je kršitve na tem področju težko ugotavljati in odpravljati, kar ima seveda resne posledice za fizično in psihično zdravje delavcev, pa tudi njihovih družin. Razmerje med delovnim časom in prostim časom je namreč izjemno pomemben element kakovosti življenja, zato naša prizadevanja po zmanjšanju kršitev na tem področju niso namenjena nagajanju delodajalcem, ampak zagotovitvi osnovnih delavskih in človekovih pravic. Zaradi vsega navedenega, se je leta 2019 začel proces iskanja konsenza za določene spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Spremembe so se pripravljale med Šarčevo in Janševo vlado, ta Vlada je proces končala tako, da je v soglasju s socialnimi partnerji, to pomeni ob zavestnem strinjanju delodajalske strani, zakon tudi predlagala Državnemu zboru. Ob vseh mitologijah in konstruktih glede evidentiranja čik pavz in odhodov na stranišče, ki so se pojavila ob sprejetju zakona, mi dovolite, da pojasnim še eno zmotno prepričanje. Štempljanje pomeni obveznost realno časovnega evidentiranja delovnega časa. To bi pomenilo obveznost delavca, da ob prihodu zapiše uro prihoda in ob odhodu uro odhoda. Zakon tega ne določa. Popolnoma enako kot velja od leta 2006, zakon določa obveznost dnevnega evidentiranja, to pomeni, enkrat na dan, veljavni zakon določa, da se mora, pardon, veljavni zakon določa, da se mora enkrat v dnevu v evidenco namesto števila opravljenih ur vpisati uro prihoda in uro odhoda. V praksi to pomeni en domišljaj in eno številko več. Drži tudi, da je zakon predpisal beleženje izrabe pravice do odmora med delovnim časom ter beleženje ur nočnega, nedeljskega ter prazničnega dela ter dela v drugih posebnih pogojih ter navedbo referenčnega obdobja, kar je na eni strani pomembno za zagotavljanje pravice do kompenzacije za delo v takih pogojih ter za izravnavo presežkov in posledično za plačilo nadurnega dela na drugi strani. A družba očitno ni pripravljena na tako radikalne spremembe. Med zaposlenimi v bolj svobodnih poklicih ni dovolj solidarnosti z delavci, pri katerih obstaja visoko tveganje za kršitve glede pravil delovnega časa. Delodajalci pa so navkljub prvotno podanemu soglasju očitno ugotovili, da bi bolj jasno evidentiranje delovnega časa povečalo stroške dela.

Vlada je zato obljubila, da bo zakon od uveljavitve dalje tri mesece testirala in sprejemala pripombe glede njegovega izvajanja. Ob poteku treh mesecev, to je bilo 20. 2. 2024, se je minister za delo sestal s predstavniki sindikalne / znak za konec razprave/ in delodajalske strani, kjer je vsaka stran podala svoje zahteve in pripombe glede izvajanja zakona, ministrstvo pa je že pripravilo nekatere popravke. Jutri bo na ministrstvu znova potekal sestanek vladne, sindikalne in delodajalske strani s ciljem, da poiščemo rešitev, ki bo sprejemljiva za vse tri strani.

Zato predlagam, da današnji predlog zavrnemo in upoštevamo rešitev, ki bo dogovorjena s socialnimi partnerji.

Hvala.