Spoštovani vsi prisotni, lep pozdrav vsem!

Ob spremljanju oziroma prebiranju te koalicijske pogodbe velja za t področje, pa tudi za ostala področja, lahko ugotovimo, da gre za eno skupno značilnost, in to je neka velika splošnost, brez nekih konkretnih zavez. Mogoče so najbolj konkretne zaveze še na tistem delu, kjer bo ljudi najbolj bolelo, to je pri odpravi novega Zakona o dohodnini, kjer se bodo davki v prihodnjih letih povečali in povečali se bodo za vse. Medtem ko na ostalih področjih pa so neke splošne ugotovitve in vsaj v konkretnem primeru sem jaz danes pričakoval, glede na to, da v primeru gospoda Kumra gre za star obraz, tako v politiki kot v stroki, da bo malo bolj konkreten. Malo se je sicer na posameznih področjih potrudil, ampak po mojem mnenju še vedno premalo. Mislim, da bi bilo prav, da vsaj na tem odboru slišimo neke bolj konkretne zaveze, da jih bomo potem lahko skozi to obdobje delovanja Vlade spremljali, ker nam nič ne pomagajo zaveze za leto 2030, veste. Zdaj, če bi mi leta 2018 imeli zaveze Šarčeve vlade za leto 2028, nam to ne bi nič pomagalo, ker je ta Vlada šla spomladi 2020. V tej Vladi je bil gospod Bojan Kumer državni sekretar na infrastrukturi pri ministrici Alenki Bratušek. In prej, v času, ko je bila Alenka Bratušek predsednica Vlade, v obdobju 2013-2014, državni sekretar tudi na infrastrukturi. V energetiki pa vemo, da je star obraz, najprej na GEN-I-ju, potem, ko je nehal bit državni sekretar v letu 2014, direktor Elektro energije, hčerinskega podjetja Elektro Ljubljana, ki ga je do nedavnega vodil vodja volilnega štaba Roberta Goloba in tako naprej.

Skratka, hočem povedat da, ko poslušamo ljudi, so rekli, zdaj je čas, da izvolimo neke nove obraze, aprila, ampak vidimo, kajne, ko spremljamo te hearinge, da več ali manj spremljamo same stare obraze, tiste, ki so jih ljudje na volitvah odpisali oziroma so jim rekli ne. 2 stranki so vrgli ven iz parlamenta, SAB in LMŠ, gospod Šarec bo minister za obrambo, gospa Alenka Bratušek državna sekretarka pri gospodu Kumru, potem, če bo zakon drugačen sprejet, ministrica in tako naprej. Podobno tudi, ministrica za javno upravo, prej SAB, gospod Golob, LDS, Pozitivna Slovenija in tako naprej. Skratka, več ali manj gledamo politiko, ki je v preteklih desetih letih že delovala v okviru izvršne veje oblasti. Zaradi tega ne smemo bit presenečeni, če kakšnih drugačnih rezultatov, kot smo jih spremljali v tistem obdobju, tokrat, da bodo rezultati drugačni, ne bodo, ne morejo bit, ker gre za staro politiko, stare obraze, gre za en velik del političnega spektra, ki so mu volivci rekli, da ne uživa več njihovega zaupanja.

In tukaj eno vprašanje za gospoda Bojana Kumra, glede na to, da smo v medijih spremljali, da ni kandidat za tega ministra, kandidatka za en del tega ministrstva je bila gospa Alenka Bratušek, pač pa kandidat za Ministrstvo za podnebje in energetike, ki ga ni, kajne, danes je v funkciji kandidata za Ministrstvo za infrastrukturo in tako naprej in tukaj prvo vprašanje, kako se bo ta prehod zgodil? Ali bo ta prehod pravičen, ko bo prišlo, če bo prišlo do spremembe zakona in kako Kumer gleda na to področje, glede na to, da je bil dvakrat na tem ministrstvu, da strukturo delovanja ministrstva pozna. Ali je smotrno na nek umeten način, zato, da se ustvari primerno delovno mesto za gospo Alenko Bratušek, ki so ji volivci rekli ne na volitvah, da neko področje, ki je kompatibilno med seboj, umetno delimo? Ker, če bo do tega prišlo, jaz ne vem, kaj več še ostane potem na infrastrukturi. Energetika gre, javni potniški promet gre, ostanejo samo, kaj še, vozniški izpiti, pa mogoče en del birokracije?

Tako da, vprašanje, kako gledate vi osebno na ta prehod, ali je sploh potreben, in kako se bo ta prehod zgodil? Ali boste odstopili, če bo prišlo do tega, da bo nov zakon sprejet? Čudna situacija no, moram reči. Čudna situacija, da ne omenjam tega, seveda, da bo Slovenija unikum v Evropski uniji po številu ministrstev, ne samo per capita, ampak na sploh, tudi v absolutnem smislu. Da ne govorim o tem, da bomo unikum po vsebini posameznih resorjev oziroma po pristojnostih posameznih področij, kjer je jasno razvidno, da ne gre za nek vsebinski razmislek in vsebinsko smotrno razdelitev med posameznimi področji, pač pa za umetno ustvarjene resorje, ki so pisani na kožo posamezniku.

Tako da, me zanima, res vaš pogled, verjamem, da ne smete bit preveč iskreni, glede na to, da ste zdaj član Golobove stranke in preveč odkritosrčni, ampak vseeno bi prosil no vaš strokovni pogled na to področje, glede na to, da ste dolgo, dolgo, dolgo let delovali na tem področju.

Zanima me tudi, ali ste sodelovali pri tej koalicijski pogodbi v tem delu, ki se nanaša na ta resor? Se pravi, ali ste soavtor tega, kar je zapisano v koalicijski pogodbi ali ne oziroma kdo je v tem delu sodeloval? Ali je gospa Alenka Bratušek sodelovala v tistem delu, ki se nanaša na njeno področje, čeprav moram reči, da je tega dela izjemno, izjemno malo, praktično nič, kar bo potem ostalo za ta ostanek ministrstva.

Tako, da pod črto, glejte, moje osebno mnenje ali imamo, če bo prišlo do te razdelitve, še eno Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga bo vodila gospa Alenka Bratušek ali ne, je čisto vseeno, tisto lahko vodijo tudi neki uradniki, ne potrebujete ministrice ali pa ministra za vodenje preostanka.

Veliko je bilo govora o energetiki, razumljivo, prvič zaradi teh sprememb, ki so se zgodile v zadnjem obdobju zardi energetske krize, zaradi energetske draginje in moram reči, če je mogoče kaj bilo na tem področju v tej draginji pozitivnega, je bilo mogoče to, da so ljudje kočno videli kolikšen delež cene v elektriki dejansko predstavlja strošek električne energije in kolikšen delež predstavljajo vse ostale dajatve, po tistem, ko je sedanja vlada Janeza Jaše za 3 mesece odpravila te silne pribitke, omrežnina na moč, omrežnina na porabo, ove, ure, ni da ni, trošarine in tako naprej. In je tega bilo v posameznih primerih tudi 80 % na položnici na 90 %, večinoma pa povprečno dve tretjini so obremenitve, eno tretjino predstavlja strošek električne energije. In zdaj tukaj je vprašanje, ko ste zapisali v tej koalicijski pogodbi, da boste to področje v prihodnje naslovili glede na to, da elektrika v naslednjih letih ne bo več tako poceni kot je, pa dokler jo ne bomo pridobivali iz obnovljivih virov v celoti, in tega še nekaj časa ne bo, bo bistveno dražja v obdobju od jeseni naprej, ampak če bodo obremenitve ostale na takem nivoju kot so danes bodo položnice še vedno visoke, ker več kot dve tretjini predstavljajo obremenitve, samo tretjino predstavlja električna energija. In tudi če boste vi posegli na nek način z nekimi subvencijami, kako boste posegli? Tega moram reči nisem slišal ne iz vaše predstavitve danes, ne v koalicijski pogodbi, zapisano je samo, da boste posegli na ta način, da boste pomagali tistim, ki so socialno šibkejši, kar je prav, ampak to pomeni, da je mehanizem izjemno zapleten in ga bo izjemno težko izvajati in marsikdo verjetno, ki bi sicer bil upravičen do teh bonitet oziroma do teh pocenitev niti ne bo uspel dostopati.

Drugi del so te zaveze glede prehoda oziroma zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv, pa pospešek na soncu, bežno omenjen veter, zato me zanima vaše stališče ali je veter perspektiva za Slovenijo ali ne. Moram povedati, da tako kot ste stvari odvijajo v zadnjih 10-ih letih se po moji oceni kaže, da ni, ker je bilo kar nekaj priložnosti, kar nekaj možnosti, tudi ogromno evropskih sredstev razpisanih pa ni bilo interesa, ker ni bilo projektov, ki bi bili primerni, da bi bili »ready to go«, še vedno imamo v tej državi samo dve vetrnici.

Torej, kakšna je usmeritev za naprej? Ali je usmeritev, da veter je potencial in da bo država določila kje je lahko, ker glavni problem je, da se te naprave nameščajo preblizu stanovanjskim objektom iz tega naslova revolt in nasprotovanja in nezmožnost pridobivanja ustreznih dovoljenj, ali pa veter, enkrat moramo reči bobu bom, ni naša perspektiva?

Tako, da vas prosim za vaše mnenje glede tega.

Glede sonca smo slišali, da je perspektiva, pridružujem se pomislekom, ki jih je izrazil kolega Danijel Krivec na tem področju in tisto kar me žalosti, kar pa je ponovitev tega kar smo brali v koalicijski pogodbi Šarčeve vlade, je pa izraba hidroenergije, kjer, kot vidim, ste potegnili ročno zavoro, ponovili ročno zavoro na Muri, ki jo je potegnila že Šarčeva vlada in potegujete na polovico ročno zavoro pri srednji Savi, to je pa zame slabo iz več razlogov. Ena izmed najbolj čistih energij, ena izmed energij, ki koristi domače znanje, domačo tehnologijo, domače resurse, imamo jo ogromno, bi rekel, vsak dan nam dol vodno po Savi odtečejo desetine milijonov evrov, ker jo ne izkoriščamo v popolnosti, nekaj podobnega velja za Muro. Moram reči, da: Moram reči, da sosednje Avstrijci očitno imajo drugačno naravo kot mi, ker imajo vodni potencial, kot veste, izkoriščen v celoti. Ne smo vodni potencial, tudi poplavno varnost urejeno vzporedno in rekreacijske površine in vse ostalo kar se ureja v primeru ureditve takih objektov. Torej argumentiran razlog zakaj ne, zakaj hidropotenciala ne boste izkoriščali? Zakaj to področje po vašem mnenju ni primerno? Torej, ali gre za samo politično odločitev, ker so se neke civilne iniciative, ki po moji oceni imajo zelo malo vpogleda v dejansko stanje okolja in dejansko varovanja narave postavlja proti temu in je bil na čelu ene od teh civilnih iniciativ nekdanji poslanec Socialnih demokratov Židan, ali kaj je razlog temu. Ker izkoristek tega potenciala bi bil v teh razmerah še toliko bolj dragocen.

Potem drugo vprašanje. Nuklearna energija. Tukaj v tej koalicijski pogodbi piše referendum. Mislim, da se lahko od tega nekako potem poslovimo. Ko smo imeli pred kakšnega pol leta posvet z… Energetiki ne vem ali ste vi na Brdu pri Kranju, bil je gospod Golob, v luči tega kar se je začelo dogajati in kar se je napovedovalo, je povedal gospod Golob, da alternative temu deležu energije tudi, če maksimalno okrepimo sonce in vse ostalo, ni. Se pravi, če zapremo in opustimo v celoti Velenje, Šoštanj, premog in istočasno ne okrepimo nuklearke, bo Slovenija izrazito odvisna od energije od drugje, pomeni cenovno ranljiva in slabo stabilna kar se tiče oskrbe z električno energijo. In en in drug proces morata iti z roko v roki. Se pravi, opustitev premoga in okrepitev nuklearne energije, lahko tudi s pomočjo manjših reaktorjev, kaj je nova priložnost, ki jo predvsem Francozi razvijajo in mislim, da gre v pravo smer. Brez tega ne bo šlo. Enostavno ne bo šlo in je škoda, da tukaj pišete letnico 2030, ker je glede na sedanje razmere in glede na to, da smo že leta 2022 nerealna in tudi v strategiji prehoda je napisano letnica da, mislim, da je v strategiji prehoda 2032 ali 2033, vendar predlog končne odločitve je potrebno proučiti. Ali nam razmere omogočajo zagotavljanje, stabilno zagotavljanje in cenovno dostopnost oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji. Tako, da bi tukaj prosil tudi vaš pogled na to vprašanje in ali menite, da je ta varovalka, ki je zdaj določena v strategiji, primerna ali ne. se pravi, ja, moramo vse narediti, da bomo čim prej ven iz tega, vendar v kolikor bodo razmere take, da nam ne bodo omogočale zagotavljanje stabilnosti in cenovne dostopnosti za podjetja in ljudi, tega ne bomo na vrat na nos storili, ampak še kakšno leto podaljšali.

Zdaj, vi ste bil v funkciji državnega sekretarja leta 2018 ali 2019, ko ste podpisal evropski komisiji predlog za določitev teh dveh premogovnih regij za dostop do sklada za pravični prehod. Se pravi, za Sašo(?) in za Zasavje. In na tej osnovi se je potem ta procedura tudi sprožila. Odobrena so ta sredstva za prehod in tukaj na eni strani je neka druga težava, ne toliko finančne narave v tem časovnem obdobju do leta 2026, ampak absorpcija tega, ker je ta rok relativno kratek in vemo, do 2026, ko je potrebno ta sredstva investirati, ne bo opuščena raba premoga, in da bo potrebno po letu 2026 verjetno investirati še bistveno bistveno več za to, da bomo zagotovili ustrezno podporo zaposlovanju in prestrukturiranju v teh dveh regijah. In me zanima vaš pogled na to vprašanje oziroma koliko sredstev menite, da bo potrebno v letih potem od, ko bo ta izkoriščena v tej višini kot jih imamo zdaj na voljo, do leta 2026 še zagotovi do leta 2030 zato, da bomo dosegli cilje, ki smo jih nekako zastavili, če povzamem pod črto, obe dolini seveda ne smeta zaradi tega zaostati, ampak se morata razvijati in ljudje, ki so imeli sedaj delo pri dejavnostih povezanih z izkoriščanjem premoga morajo dobiti delo na drugih področjih v drugih dejavnostih in temu ne bi bila v največji meri ta sredstva tudi namenjena.

Pri teh zavezah bomo pospešili ure OVE in tako naprej, manjkajo številke koliko bomo naredili. Če govorimo konkretno o soncu jaz mislim, da je trenutno sončna energija v Sloveniji predstavlja 2 odstotka tistega, kar trenutno porabimo v državi. Popravite me, če se motim mislim, da so zadnji podatki tam nekje med 2 in 3 agencija za energijo vse ostalo je premog, nuklearka, hidroenergija. Torej koliko bo tega sonca v štiri letih, če ga je sedaj 2 odstotka? Ta podatek bi bilo dobro vedeti in koliko več bo izkoristka hidroenergije v teh štirih letih? Pustimo leto 2030 jaz mislim, da je to predaleč in da se moramo pogovarjati o krajši časovnici.

Potem kolega Krivec je že omenil to preoblikovanje elektrodistribucijskega sistema tudi mene zanima kaj je tukaj mišljeno. Sodo ostaja tak kot je ali se bo kaj preoblikovali? Ali menite, da je ta sistem kot ga poznamo sedaj ustrezen ali mogoče v enem delu preveč zbirokratiziran? Ali ga je potrebno spremeniti in narediti bolj prijaznega do uporabnika?

Zanima me tudi kako boste te elektro distribucije nekako spodbudili, da bodo malo bolj agilne pri posodabljanju omrežja? Ker v preteklih letih, če je še bil izgovor denar pa mislim, da ne bi smel biti, ker mislim, da je bilo v letu 2021 v vseh teh podjetjih za 70 milijonov evrov dobička. Torej kaj je bil razlog, da se ni dovolj vlagalo? Sedaj je razlogov več ni. Ne samo, da je denar iz tega vira iz omrežnin sedaj imamo denar iz načrta z okrevanje, ki se meri v desetini milijonov za ta namen. Imamo možnost dostopanja preko kohezijske politike in tako naprej. Kako, s kakšnimi ukrepi bo ministrstvo zagotovilo, da se bo ta sistem posodobil in da bo sposoben absorbirati vse tisto, kar naj bi se zgodilo na polju pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov, energija in s tem čim večje samooskrbe? Tukaj me tudi zanima ali podpirate sistem kot recimo nastajajo v posameznih podjetjih v Republiki Sloveniji, ki te posamezne samooskrbe sisteme povezujejo v neko celoto in preko večjega hranilnika omogočajo boljšo distribucijo in bom rekel bolj zanesljivo zagotavljanje električne energije iz tega virov. Govorim o podjetju / nerazumljivo/ Žirovnica na Gorenjskem, ki vzpostavlja neko oziroma je že vzpostavljena neka mreža teh samooskrbnih sistemov. Velik hranilnik v Talumu gradijo novega, ki bo največji v Evropi. Zanima me ali podpirate ta pristop in na kakšen način ga boste spodbujali, da bo nastal in se razširil še v prihodnje tudi na drugih področjih.

Kar se prometne politike tiče ta je gotovo povezana z doseganjem ciljev in glavna težava, ki jo imamo v Republiki Sloveniji je seveda ta, da infrastruktura železniška predvsem ni ustrezna, da bi vsaj eden del tega prometa lahko absorbirala ne tovornega ne potniškega in tukaj tudi v nekem krajšem obdobju verjetno tega ne bo mogoče storiti, ampak vseeno bi vas prosil za konkretne korake, ki jih nameravate storiti predvsem v teh večjih mestnih središčih kot je recimo Ljubljana. Na kakšen način nameravate vsaj v tem radiu 50 kilometrov okoli Ljubljane spodbuditi ta prehod, da bo manj ljudi uporabljalo osebna vozila, ker ta politika s poenotenjem voznih redov je pravilna, ki jo napovedujete? Enotno vozovnico že imamo. Gratis so vozovnice za številne uporabnike tudi. Tukaj v času te Vlade in prejšnjih Vlad so bili storjeni kar pomembni premiki naprej. Recimo v času te Vlade je minister Vrtovec še izboljšal dostopno za dijake in študente z uvedbo še bolj ugodne vozovnice, ki omogoča z 200 evri vožnje širom po Slovenije, vendar vse to ne bo dovolj tudi ne gratis vozovnice za uporabnike javnega potniškega prometa, v kolikor ta promet ne bo uporabniku prijazen in ne bo zagotavljal dostopnosti od točke a do b v primerljivem času ali pa boljšem kot če bi uporabljali svoja osebna vozila. In verjetno tega prehoda ni mogoče zagotoviti brez spremembe subvencioniranja potnih stroškov. To je nekje omenjeno tudi v koalicijski pogodbi in me zanima ali nameravate ta korak storiti že v tem mandatu, v teh 4 letih se pravi zagotoviti, poenostavljeno povedano, brezplačen javni potniški promet za vse na račun tega, da več ne bo subvencionirana pot na delo. Ker zdaj vemo, kaj se dogaja in za večino uporabnikov je ta promet neprijazen. Zaradi tega uporabljajo osebna vozila, velikokrat si tudi pri tem pomagajo, da se jih več vozi potem z istim avtomobilom, kar je v smislu doseganja teh podnebnih ciljev celo za pozdraviti.

Omenjene so bile prometne strategije. Jaz moram reči, da imamo v tej državi kolikor hočete strateških dokumentov. Slišimo, da še ne dovolj, da se bodo zdaj novi delali. Ampak tisto, kar nam manjka, je pa neko zdravorazumska operativnost pri izvedbi tistega, kar je v nekih resolucijah in strategijah napisano. In če kje imamo na področju prometa po moje dobre dokumente. Jaz se strinjam, da jih je potrebno vsake toliko osvežiti, ampak tako strategija kot nacionalni načrt sta dobra. Bila sta sprejeta, mislim, da leta 2015 in 2016, tudi obnovljena v obdobju te vlade. In tukaj podpiram, da se ti dokumenti v skladu s tem, kar se dogaja, in v skladu s tem ali je nekaj bilo mogoče izvesti ali ne, da se jih obnovi. Ne podpiram pa številnih strategij in številnih študij, ki so umetno predpisane. Prometne strategije občin za vseh 212 so umetno predpisane kot obvezne bile v preteklosti, tudi tu mislim, da je bilo leta 2015 ali 2016. Te stvari niso potrebne, glejte. Na lokalnem nivoju imamo občinske prostorske načrte, del občinskih prostorskih načrtov so tudi te strateški dokumenti, kar se prometa tičejo. V kolikor neka občina želi dodatne strategije, naj jih pač seveda naredi, vendar ne iz državnih in evropskih sredstev, ker gre za te strategije na desetine milijonov evrov, ki bi jih bilo potrebno bol konkretno in pametno uporabiti za konkretne aktivnosti. In tukaj direktno vprašanje ali boste vztrajali na tem, da se te strategije še naprej predpisujejo. Tam je celo mehanizem, da jih je potrebno vsake 5 let obnavljati, da jih lahko izdelujejo samo pooblaščeni izdelovalci in revidirajo jih lahko samo pooblaščeni izdelovalci, se pravi izdelujejo in revidirajo jih lahko samo pooblaščeni izdelovalci, skratka neka silna birokracija, ki je namenjena izdelovalcem in revizorjem ne pa koristnikom. Me zanima vaš odgovor ali boste prišli s tem, da bodo te strategije še naprej obvezne ali ne.

Nacionalni upravljavec javnega potniškega prometa je ustanovljen, kot ste povedali. Ni še začel delovati, ker se je to zgodilo v zadnjem obdobju te vlade. Jaz ocenjujem, da je to pomemben korak naprej. Ocenjujem pa tudi, da je potrebno narediti še en dodaten korak in da je potrebno v ta koncept, ko bo pač ta upravljavec začel delati, vključiti tudi vse ostale prevoze, ki zdaj trenutno niso vključeni, to pa so osnovnošolski in dijaški prevozi, kjer zdaj skrbijo za prvi del občine. In vemo, da je tudi tukaj en del denarja, ki bi ga bilo potrebno skoncentrirati še posebej v luči poenotenja voznih redov. In me tukaj zanima tudi vaš odgovor ali boste v nadaljevanju, ko bo ta upravljavec začel z delom in ko se bo to področje začelo urejati, ta del nadgradili na ta način, da se bo dejansko celoten javni potniški promet v tej državi obravnaval z enega mesta, da bo medsebojno kompatibilen tako z voznimi redi kot s tem, da bodo lahko na vseh teh, bom rekel, prevoznih sredstev potniki vsi. Ne tako kot je zdaj, da recimo zaradi teh koncesijskih razmerij na nek avtobus, ki pelje napol prazen iz neke vasi v neko mesto, prevoznik ne sme vzeti enega starejšega občana, če ne hodi v šolo. Tako me tu zanima, ali in v kakšnem roku predvidevate, da bi to bilo mogoče urediti.

Ta Vlada je, kot veste, bila izrazito naklonjena decentralizaciji, razpršitvi posameznih institucij izven Ljubljane, iz takih in drugačnih razlogov, Urad za demografijo je bil ustanovljen v Mariboru in tako naprej in tudi ta upravljavec je dobil sedež izven Ljubljane. In me zanima vaš pogled na to. Ali vi podpirate, da so posamezne državne institucije locirane izven Ljubljane in da vsaka regija na nek način tudi skozi ta upravno-administrativni vidik prispeva pri upravljanju celote in pri izvajanju skupnih političnih in ostalih strateških zavez.

Hvala lepa.