Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom in še posebej gospodu Bojanu Kumru, kandidatu za ministra. Jaz gospoda Kumra poznam že iz prejšnjih funkcij, tako da smo veliko sodelovali in se priporočam tudi za sodelovanje, če bo seveda pristal na ministrskem stolčku.

Meni je bila ta predstavitev, bi rekel, zanimiva. Nisem pa nekih konkretnih stvari zasledil v tem. Zdaj vsi se verjetno strinjamo glede osnovnih smernic, ki jih je minister predstavil glede trajnostne mobilnosti, pravičnega prehoda in tako naprej. Dejstvo je, da večina investicij in projektov je v teku, vsaj v zadnjih letih se veliko vlaga v posodobitev tako železniške infrastrukture kot tudi cestne infrastrukture na vseh področjih tako na, bi rekel, državnih cestah kot na avtocestah, drugi tir se gradi, tunel Karavanke, tako da nekaj pomembnih je v teku in sem bil vesel, da je minister to tudi zaznal, omenil. Nakazal je še dodatne, bi rekel, ukrepe v smislu večje trajnostne mobilnosti tako pri prevozu blaga kot pri potnikih.

Ko pa je govoril o posodobitvi železniške infrastrukture, se mi zdi, da mogoče tukaj vsaj za nekatere imamo malo, bi rekel, nepravilen ali pa nezadosten vpogled v to. Mi govorimo o povezovanju velikih mest – mi velikih mest praktično nimamo. Ker ljudje mislijo, da bomo delali hitre železnice in tako naprej. Tudi razdalje v Sloveniji so tako majhne, da je ta ekonomičnost prehoda na železnice sorazmerno majhna za notranji promet. Vendar se strinjam, da kjer se da, naj se tudi v smislu železniške infrastrukture zadeve posodobi, bi rekel pospeši tudi ta prehod potniškega prometa tam, kjer je možno, vendar je to po moje relativno majhen del tega, kar imamo mi v tej državi možnost. Tudi glede dvotirnosti absolutno se strinjam, brez dvotirnosti neke pretočnosti ne moremo zagotoviti. Kar se tiče večjih vlakov in večjih osnih obremenitev, absolutno mi smo z železnicami še vedno v Avstro-Ogrski ne pa v neki moderni. Zdaj glede ogljične nevtralnosti na železnicah, to ne vem, kaj je bilo mišljeno, glede na to, da tudi večina naših železnic ni elektrificiranih, tudi to nas še čaka in zdaj ob tem eno prvo vprašanje.

Kaj bo z elektrifikacijo naših prog, ali se bomo končno premaknili iz napetostnega nivoja še iz stare Avstro-Ogrske, Jugoslavije na moderni napetostni nivo, ki ga uporabljajo vse sosednje države in s tem tudi to interoperabilnost našega sistema izboljša?

To bi rad slišal, ker o tem ni bilo nič govora.

Kar se tiče te opazke glede širitev ponudbe prevoza, absolutno kar se da na železnico se strinjamo, vendar je to stvar enih večjih, velikih vlaganj, predvsem pa kar zahtevnega umeščanja v prostor. V preteklosti smo marsikatero železniško progo tudi opustili, kar nekaj takih odsekov je, kjer so zdaj kolesarske poti, kar ni nič slabega, ampak z vidika tega kar tukaj govorimo je to verjetno zamujena priložnost, pa ne leti to sedaj na ministra.

Govora o letališčih je bilo sicer zelo na splošno.

Mene zanima kakšna je vizija oziroma kakšno je ministrovo mnenje glede neke podpore tudi nekaterim manjšim letališčem, ki jih imamo v Sloveniji. Verjetno, ko se bo celoten prostor tudi proti jugu prestavili v schengen bo ta ponudba še toliko bolj zanimiva. Imamo kar nekaj manjših letališč, ki po moje težko funkcionirajo, imajo pa v bistvu podeljene certifikate s strani agencije za letalstvo in bi verjetno v smislu boljše izrabe rabili tudi neke zakonske opredelitve, pa mogoče tudi en del financiranja za pokrivanja nekih fiksnih stroškov, ta mala letališča so pomembna tudi z vidika zaščite in reševanja.

Kar se tiče Luke Koper, minister ni nič kaj novega povedal, podpira posodobitve tudi nadgradnje teh pomolov, tako da s tega vidika ni bilo kaj novega.

Kar se tiče cest, varnost, trajnost, tukaj lahko zadeve potrdimo, podpiramo. V zadnjem obdobju se na področju predvsem državnih cest veliko vlaga tudi na področju obvoznic, to gre vse v smeri večje varnosti, tudi trajnost konec koncev boljše kot so ceste manjša je poraba, obraba in tako naprej, tako da z vseh vidikov je ta stvar koristna. Če primerjamo z obnovami v preteklosti, ko se elementi običajno niso v zadostni meri popravili, so te sanacije v zadnjih letih kvalitetne in prinašajo vse te prednosti o katerih je bilo govora.

Kolesarske steze. Tu je nekaj ovir z vidika tudi regulative in financiranja, ker je mogoče v določenih primerih preveč togo opredeljeno, da kolesarska steza mora biti samo kolesarska steza. Mi nismo banat, mi nismo ravnina, razen v Prekmurju in na Štajerskem in včasih nimamo vzporedno z glavnimi cestami tudi možnost nekih dodatnih kolesarskih stez in v teh primerih bi bilo prav, da se mogoče malo prilagodi našim potrebam predvsem v teh ozkih dolinah, kjer je težko dodatne koridorje zagotoviti tudi za kolesarske steze in bi včasih kakšne poti, ki so namenjene seveda tudi neki kmetijski uporabi morale biti potencialno sprejemljive tudi za tak namen, ker so vseeno za nek 100, 200-kratnik bolj varne kot pa magistralne ceste.

Podpiram to, da se zagotovi nek stalen vir za obnavljanje ceste, mislim, da je bilo nekaj poskusov na področju zakonodaje v tej smeri, tako da to se strinjamo. Vemo, da je za neko resno obnovo državnih cest potreben znesek na letnem nivoju preko 200 milijonov, zdaj mislim, da smo že blizu tega, ampak to za dolgi rok verjetno je pravilno razmišljanje, da se vzpostavi sistem.

Razogljičenje prometa, hitra polnilna infrastruktura in tako naprej, za enkrat ta zadeva še ne funkcionira. Zdaj, tisti, ki smo malo dlje časa ali pa tudi ki smo malo v energetskem sektorju, vemo, da ta zadeve ne funkcionira tudi nikjer drugje po svetu tako, da zadeva je še vedno povsod le v povojih. Zahteva je precej finančno potratna v smislu posodobitve električnega omrežja, ki lahko zagotavlja te hitre polnilnice pa še vedno je ta hitra polnilnica za nekoga, ki to rabi v rangu 30 do 45 minut, kar ni isto kot bi rekel, ko gremo na črpalko in se oskrbimo z dodatnim virom.

Sedaj brezplačni javni prevozi so bili že uvedeni. Tukaj podpiram te nadgradnje, o katerih govorite, ker več kot je prehoda iz teh osebnih vozil na javni prevoz manj je verjetno obremenitev okolja pa tudi manj je verjetno nesreč in vsega drugega, kar na dolgi rok vseeno veliko pripomore in je verjetno ta vložek še najmanjši. Je pa res, da je to možno tam, kjer je javni potniški promet bi rekel stabilen oziroma sploh obstaja, ker vemo, da v večini slovenskega področja predvsem na periferiji praktično javnega potniškega prometa ni več je pa javni potniški promet seveda pomemben tudi za razvoj turizma, ker večinoma želimo, da se turisti v naših destinacijah nastanijo vso mobilnost pa, da opravijo z nekim javnim potniškim prometom. V tej smeri je tudi naša podpora, da se čim več tega nadgradi.

Kar se tiče energetike spodbujanja investicij obnovljive vire energije. Tukaj se lahko strinjam tudi v kontekstu samooskrbe, vendar sem tukaj precej skeptičen, ko govorite o samooskrbi in posredno z obnovljivimi viri energije istočasno pa govorite o fotovoltaiki in vetrni energiji. Vsi vemo, da fotovoltaika praktično 95 % je uvoz iz Kitajske naši so samo usmerniki oziroma regulacija. Pri vetrni elektrarnah pa tudi nimamo proizvajalca se pravi je vse to kupljeno nekje drugje in ko smo ugotavljali v primeru covid krize, da je dobro imeti neke lastne resurse v teh primerih gre vsa ta strašna energija in investicijski potencial v tujino predvsem mene skrbi pri fotovoltaiki to, da smo vezani na predvsem kitajski trg, ki se je že pokazal, da je zelo zelo nepredvidljiv. Druga stvar. Počasi se bliža tudi bi rekel odstranitev teh fotovoltaičnih elektrarn in tudi drugih elementov in tukaj še ni razdelana tudi ta reciklaža oziroma odstranjevanje teh naprav. Na drugi strani, ko govorite o obnovljivih virih energije pa nikjer ne zasledim uporabe našega potenciala na področju hidroenergije, kjer imamo kar še veliko rezerv, če primerjamo to vsaj s sosednjimi državami Italijo, Avstrijo, Švico imamo mi še približno 20 do 25 % neizkoriščene vodne energije, kjer pa je tehnologija, znanje in vsi resursi znotraj naše države in se v bistvu ta finančni tok pri nas zavrti in za enkrat je hidro potencial še vedno najbolj kvaliteten obnovljiv vir energije, ki na dolgi rok ali pa tudi na kratki rok omogoča tudi neke zalogovnike energije v smislu črpalnih elektrarn in podobnih stvari.

Velike sončne elektrarne mislim, da je to pi nas utopija. Prvič, nimamo tako velikih površin. Drugič pa ne vem kako bodo naravovarstveniki gledali na take posege v naravo. Vsi vemo, da niso ravno prijazne. Jaz podpiram to, da se na nekih devastirani bi rekel območjih ali pa objektih to postavlja, da bi pa to, kar na neke velike travniške površine namestili ali pa na neke ogromne površine tako kot v Afriki ali pa v Španiji, kjer so čisti drugi pogoji si pa pač ne predstavljam. Enako velja tudi za vetrno energijo, kjer so pač vse študije pokazale, da tega potenciala pri nas ni veliko imamo pa hidroenergijo.

Kar se tiče samooskrbe, da je to neki cilj. Jaz mislim, da je to spet govorjenje zelo brez neke tehnične podlage. Kajti samooskrba v tem smislu kot vi govorite bo realna takrat, ko bomo imeli zalogovnike, s katerimi bomo lahko doma shranjevali energijo. Zaenkrat tega še ni. In dokler so vsi ti samooskrbni sistemi priključeni na električno omrežje, mora pač država to dvojno financirati, kajti nihče, ki ima samooskrbo, ne želi biti v jeseni in pozimi brez energije. Tako, da to je dvojna obremenitev državnih financ. Če gledamo skozi subvencioniranje teh samooskrbnih, sredi poletja bi vsi oddajali energijo državi, takrat ko je slabo vreme, pa bi črpali iz omrežja in takrat bo morala država te vire zagotavljati. In to ni še razdelano. Drugi problem je pa, da tega omrežje v tem trenutku ne prenese.

Zdaj kar se tiče blažitev energetske draginje, nekateri ukrepi so že v veljavi. Tudi tisto, kar ste vi navajali, na nek način je vse primerno. Odvisno bo pač tudi od stališča Evropske unije glede tega.

Kar se tiče pravičnega prehoda pri rabi premoga, zakon o zapiranju verjetno bo kmalu aktualen. Je pa res, da je znotraj evropskih sredstev že zagotovljen kar precejšen vir za ta prehod, ki je odobren. Tako, da tu ni kaj veliko za razmišljati. Je pa dejstvo, da se v tem trenutku v drugih državah gradijo še vedno elektrarne na premog, predvsem na Kitajskem in tudi drugje, tudi celo po Evropi razmišljajo o ponovnem zagonu te zadeve. Tako, da mi smo en majhen otok, kar se tega tiče, tako da kakšno zaletavanje v neke stvari verjetno ne bo primerno in bo treba biti previden.

Podnebni načrt. Veliko ste govorili o evropskih direktivah oziroma smernicah. Tukaj me zanima, kaj bo s CO2 kuponi oziroma kakšno je vaše stališče glede višine CO2 kuponov, ki so en pomemben segment v tej energetski bilanci.

Kar se tiče jedrske tematike bo imel tudi eno vprašanje na koncu, v vsakem primeru pa pač podpiram v tem prehodnem obdobju tudi uporabo jedrske energije.

Zdaj govorili ste o preoblikovanju distribucijskega omrežja. Zdaj če gre to v tem smislu, da je potrebno omrežje ojačati, da lahko pridemo do vseh teh možnosti za spodbujanje rabe obnovljivih virov, potem je to to. Če pa govorimo o nekih, bi rekel, formalnih spremembah znotraj distribucije, bi pa rad slišal, za kakšna preoblikovanja gre. Zdaj kar se tiče žičniških naprav ste rekli, da podpirate to, bi rekel, dejavnost v smislu vseh ostalih samooskrb. Konec koncev nikoli ne vemo, kdaj se kakšna meja kje zapre, tudi v primeru covida se nam je to dogajalo. Tako, da jaz bi tukaj mogoče sugeriral, da se v smislu dostavnih žičnic jih tretira enako kot ostalo javno infrastrukturo, se pravi kot je mestni potniški promet, železnice in podobno, ker gre za naprave, ki obratujejo skozi celotno leto in bi bilo smiselno, da imajo tudi s tega vidika neko možnost preživetja.

Zdaj kar se pa tiče še par konkretnih vprašanj predvsem iz energetike. V 2021 v jeseni je bil sprejet Zakon o oskrbi z električno energijo. Zdaj prejšnji sklic Državnega zbora je to praktično z 80 % glasov podprl, tako da ni bil to nek slab zakon. In to dopolnilo, s katerim je zdaj možno skladno z evropsko zakonodajo neposredno brez nekih velikih birokratskih zapletov podeljevati koncesije za upravljanje distribucijskih omrežij tudi podjetju, ki ima v lasti to distribucijsko omrežje in je v lastništvu države vsaj v večini, je to omogočeno zdaj v zakonu. Zdaj Elektro Primorska je že vložila v decembru 2021 skladno z novim Zakonom o oskrbi z električno energijo zahtevek za podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti distribucijskega operaterja na območju, ki ga pač pokriva. Zanima me, kako boste ta zahtevek obravnavali v nadaljevanju. Ta vloga je na ministrstvu, gre zdaj v zaključno fazo.

Drugo vprašanje, glede meddržavnega sporazuma z Republiko Hrvaško, ki ureja dvostranske odnose glede Krškega. Poleg lastništva ureja tudi pravice in dolžnosti, med drugim tudi ravnanje z radioaktivnimi odpadki, kar ste omenili. Vlada se je v preteklosti zavezala, da bo pred nadaljevanjem jedrskega programa uredila vprašanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Meddržavni sporazum pa ureja, da bosta obe državi poskrbeli za varno in okolju ustrezno hrambo takšnih odpadkov, tako da bosta skupaj zagotovili ustrezno skladišče oziroma bosta ločeno poskrbeli za ustrezno odlaganje odpadkov. Zdaj vemo, da je Republika Slovenija k temu pristopila, glede gradnje ustreznega odlagališča, zato me zanima, kako boste uredili odlaganje hrvaških jedrskih odpadkov.

Pa še eno vprašanje. Zadnje mesece se srečujemo z energetsko krizo na področju dobav plina, ki je sicer izzvana z vojno v Ukrajini in s tem zaplet na glavni tranzitni poti plina iz vzhoda na zahod. Naša država je tradicionalno nabavljala ta plin na vzhodu. Vprašanje pa se nanaša na vaše načrte, kako se boste spopadli z možnimi prekinitvami dobave zemeljskega plina in kako boste zagotovili dobavo zadostne količine zemeljskega plina za potrebe industrije in gospodinjstev, tako v poletnih mesecih kot tudi za jesensko in zimsko obdobje; nekaj ste že nakazali, pa mogoče še malo bolj detajlno.

Glede na to, da poznate trženje in prodajo električne energije praktično v nulo, jeseni smo bili priče eksploziji cen električne energije, za katere bi lahko rekli, da so posledica špekulacij trgovcev; na proizvodni strani električne energije praktično ni bilo zaznati nekih pomembnih sprememb. Kako boste ukrepali na tem področju in ali boste urejali vprašanje draginje pri povzročiteljih, se pravi, pri trgovcih ali administrativno na reguliranih dejavnostih, se pravi, na Elesu in v distribuciji, od katerih se na drugi stran pričakuje velika vlaganja v omrežje. In glede na to, da je njihov edini vir omrežnina, sprašujem, kako bo ta zadeva se odvijala v prihodnje oziroma kakšno vizijo imate na tem področju. Pa, ali se boste zavzeli tudi za spremembo metodologije, da bo tudi za omrežja, zgrajena iz evropskih sredstev, zagotovljeno ustrezno financiranje iz reprodukcije sredstev, se pravi, iz amortizacije.

Evo, toliko z moje strani. Kot sem rekel, poznamo se že dolgo. Vem, da področje energetike odlično obvladate, in verjamem, da tudi na ostalih področjih ne bo problemov. Bi pa želel vsaj malo bolj konkretne odgovore na ta svoja vprašanja. Hvala.