Hvala lepa, predsednica odbora.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani kolegi, kolegice, vsi ostali prisotni, dovolite, da vas res lepo pozdravim, želim lepo jutro in dober dan, na zadnji majski dan!

V srcu mi igra lepa glasba, čutim neverjetni privilegij in čast, da imam možnost predstavit izzive, kateri so pred nami in katere bom s strani Ministrstva za infrastrukturo naslavljal v prihodnjem obdobju, v kolikor mi bo dano vaše zaupanje.

Predno pričnem, mi dovolite par osnovnih informacij o meni. Svojo poslovno in poklicno pot sem začel leta 2001 v distribuciji električne energije. Zaposlil sem se v Elektro Celje, diplomiral sem pred tem, tik pred tem, na Fakulteti za elektrotehniko, v Ljubljani. V času še službovanja, sem zaključil magisterij, ravno tako na Fakulteti za elektrotehniko. Čez osem let, se pravi 2008, konec leta 2009, sem na povabilo dr. Roberta Goloba sprejel izziv in se zaposlil skupini Gen-i. Takrat je bilo to najhitreje raztočiti dobavitelj v Sloveniji in prevzel sem določene projekte za razvoj poslovanja v tujini in nato čez leto in pol tudi prodajo poslovnim kupcem. Leta 2013 sem na povabilo ravno tako takratne predsednice Vlade sprejel povabilo za funkcijo državnega sekretarja. Za tem me je pot ponovno vodila v energetiko, kjer sem prevzel vodenje družbe elektro energija, jo prestrukturiral, povezal s skupino Gen-i nato spet sprejel izziv državnega sekretarja, se vrnil v podjetje Gen-i in prevzel določene poslovodne funkcije, se večinoma ukvarjal s strateškimi iniciativami / nerazumljivo/ projekti in danes na hitro in tako zelo bežno, da se ozrem nazaj, stojim in sedim tukaj pred vami in bom poskušal orisati agendo jaz jo imenujem zelena agenda, ki je pred nami in s katerimi izzivi se bomo spopadli s področja, katerega bom pokrival v kolikor dobim vaše zaupanje.

Naslov svoje predstavitve sem imenoval zeleni prehod. Predvsem v luči izzivov ministrstva za infrastrukturo in sam osebno resnično verjamem, da prihodnost zelenega prehoda je v trajnostnem pristopu mobilnosti blaga in storitev. Za gospodarski razvoj in blaginjo so nujne dobre prometne infrastrukturne povezave to se je že večkrat v preteklosti tudi dokazalo. Za spodbujanje preusmeritve prometa blaga in mobilnosti prebivalstva na železnice ravno tako izredno ključna lastnost za postopno zmanjševanje osebnega cestnega prometa v središčnih mest in pa za razvoj in širitev javnega potniškega prometa in s tem prilagajanje cestne in železniške infrastrukture.

Sprehodil se bom po posameznih področjih, ki ga pokriva Ministrstva za infrastrukturo. Najprej bi dal glavni poudarek in največji poudarek na železnicah in na javne železniške infrastrukturi. Absolutno verjamem, da je prihodnost in da je tukaj ogromen potencial tako Slovenije kot same panoge spodbuditi želim in ojačati vse gradnje, ki so v teku vse obnove in seveda tudi nadgradnje javne železniške infrastrukture. Želimo povečati pomen povezljivosti železniške omrežja do sosednjih držav med večjimi in velikimi mesti in med različnimi gospodarskimi sektorji.

Ključne in pomembne so investicije in projekti razvoja javne železniške infrastrukture. Kot vemo je v teku tako imenovani prvi investicijski cikel, kjer poteka mnogo nadgradenj obstoječih prog za odpravo ozkih grl. Ravno tako se želi ujeti tako imenovani TT standard, odprava določenih zaostankov, lastnosti oziroma karakteristik, ki jih nekatere tuje železnice imajo in že poznajo. Ne bom navajal točno koliko je projektov se vidi na sami prezentaciji. Ključen bo drugi investicijski cikel, kateremu se bomo posvetili v mojem mandatu in je v pripravi. Želimo vsekakor nasloviti krajše potovalne čase potniških vlakov za zagotovitev / nerazumljivo/ prometa, narediti natančno analizo podnebnih koliko pozitivnih učinkov lahko ima tovrstne storitve in tovrstna smer na podnebje.

Sam osebno in s svojo ekipo, ki se mi bo pridružila vidim velik razvojni potencial. Ogromno priložnosti za Slovenijo tako gospodarskih kot za prevoznike. Absolutno mora biti železniški sektor konkurenčen predvsem na dolgih razdaljah mora biti v službi gospodarstva v službi ljudi v službi skupnosti mora biti tesna vpetost v druge tokove v druge sektorje in pa povezljivost je ključna za to, da lahko imamo najvišjo stopnjo mobilnosti.

Razvoj železniškega tovornega prometa v Sloveniji mora prispevati k pozitivnim učinkom boja proti podnebnim spremembam želim nasloviti in aktivno podpreti logistično dejavnost s povečanjem zmogljivosti in pa prepustnosti prog. Za vsako tono blaga se ve, da namesto, da se prevaža po cesti in se pripelje namesto tega po železnici, da se korenito zmanjšujejo emisije CO2 več kot 8 kilogramov na vsakih 100 kilometrov prevoženega blaga. Želim odpirati nove trge, jih povezati s sosednjimi in sosednjimi regijami, oddaljenimi deli Evrope in pa seveda ponoviti celovito rešitev na uporabniku prijazen način. Ukrepe, za katere se bomo zavzemali. Absolutno razvoj slovenskega železniškega omrežja. Poznana je vizija 2050 plus. Potrebe za železniško infrastrukturo z vidika čezmejnih projektov in pa kot dolgoročni scenarij razvoja železnice v Republiki Sloveniji so gonilo in pa seveda tudi podlaga za zagotovitev konkurenčnih potovalnih časov in pa seveda tudi, da čim prej ujamemo cilj ogljične nevtralnosti prometa in naslovimo podnebne spremembe, ki se nezadržno približujejo. Nadaljnji cilji so konkurenčnost železniških prog. Absolutno želimo potovalne čase javnega prometa v primerjavi z zasebnim prometom in pa seveda tudi ustreznost frekvence narediti primerljivega. Moramo absolutno v jutranjih in popoldanskih konicah ljudem omogočiti komfortno migracijo na delo, z dela na destinacije, katere si zadajo, se pravi, da ne na račun mobilnosti, ne na račun komfortnosti, a vendarle hkrati tudi potem nasloviti določene podnebne cilje. Dejavniki pri tem. Absolutno cena, zanesljivost, udobje, boljši izkoristek časa, manjša izpostavljenost nesrečam, se pravi velik poudarek na varnosti, stres uporabnika, ki uporablja tovrstno storitev in pa čas potovanja od začetne postaje do poti do cilja, ko premaguje dobesedno našo za danes mogoče manjšo ali pa slabšo povezljivost. Želim dati poudarek širitvi ponudbe prevoza z vlakom kot prispevek boja proti podnebnim spremembam. Vem in tudi ostali, s katerimi sem se uspel pogovarjati, vidijo tukaj velik potencial, ki ga je potrebno izkoristiti, tako na posameznih progah kot tudi na celotnem omrežju. Dokončati začeto delo in investicije, ki so v pripravi, pospešiti z ustreznim zagonom. Nova železniška postajališča sistema park and ride, uspešno integrirati potniški promet v ostale sektorje in pa seveda nasloviti veda, ki prihaja v prometne tokove, in to je digitalizacija za prijazno uporabo, uporabniku enostavno uporabo, tudi ljudem, ki so mogoče malo manj vešči digitalnih lastnosti oziroma veščin. Ne toliko oddaljena vizija. Želimo graditi železniške postaje prihodnosti, kjer bi dejansko združili štiri lastnosti, ki so v trendu: integracijo voznih redov, fizično integracijo vse na enem mestu, informacijsko integrabilnost in pa seveda integracija tarif in vozovnic skozi nek uporabniški vmesnik oziroma zagotoviti neko enotno platformo, da se uporabnik ne bo ukvarjal z raznoraznimi, bi rekel, administrativnimi ukrepam. Ampak to je vizija, h katerim bo treba stremeti in ne samo danes, že včeraj postopati z dobrimi in pa zanesljivimi koraki k temu našemu cilju. Želimo razvijati železniško infrastrukturo. Absolutno nam je poznano dejstvo, da je novi potniški center v Ljubljani samo še vprašanje časa. Treba bo zagotovo potnikom narediti prijazno opremljenost postaj in postajališč, da se bo počutil ugodno. Samo to generira premik določenih navad iz ustaljenih vzorcev v nove vzorce in pa seveda poveča zmogljivost ter pa progovne hitrosti na obstoječih progah. Novi potniški center, ki sem ga omenjal, nekaj podatkov. Nekje cca 350 milijonov evrov vreden projekt, naj bi bil predvideno končan leta 2025, če bo vse po sreči, da ne bo nekih posebnih ovir, torej v tem mandatu. Zagotovo ena prioriteta, na katero bo treba zelo pazit, da se stvari odvijajo s primernim tempom, da se stvari izvajajo in da tukaj ne bo nekih zakasnitev. Potniški center Ljubljana bo / nerazumljivo/ zagotovo tudi novo avtobusno postajo, določen komercialni del, nudil bo nov nivo storitev, komfortnost potnikov in to je tisto, kar želimo potem tudi širit še na ostala področja.

Drugi tir. 2TDK podjetje, ki je investitor v drugi tir Divača – Koper. Želimo seveda, da se ta investicija nadaljuje z nespremenjenim tempom, ne glede na to, kakšne so razmere, kot odgovorni, / nerazumljivo/ svojih pristojnosti, bo bdel nad tem, da se dela nadaljujejo in da se seveda ta investicija izvaja v roku in pa seveda tudi v okvirih, ki je bila zastavljena.

Omenim še področje žičnic v Sloveniji. Želimo podpreti sofinanciranje žičniških naprav, z uvedbo sofinanciranja stroškov obratovanja in vzdrževanja žičniških naprav. Želimo podpreti koncesijske postopke, ki so v teku. Nekateri so že uspešno zaključeni; od žičniške naprave na Golteh, Rogli, Kaninu in tako dalje, če omenim samo nekatere iz spiska.

Področje letalstva in pomorstva. Glavna skrb za optimalno stanje v letalstvu, panoga je izredno regulirana, mednarodno vpeta, v smislu normiranosti in pa tudi v operativnem smislu. Stremeti je potrebno k optimalnemu stanju te kritične infrastrukture, kar je seveda tudi eden glavnih in pa ključnih ciljev in pa tudi izzivov, ki je bil in je še vedno pred nami in to je tisto, h kateremu bomo v okviru svojih pristojnosti stremeli tudi v nadaljevanju. Zavzemal se bomo za uresničitev že znanih izzivov v letalstvu. Kakovosten, mednarodno priznan kader, nadaljevanje digitalizacije in informatizacije, prihaja nov val, s sodobnimi orodji celotne verige dejavnosti in aktivnosti znotraj tega. Želimo ustrezno naslavljat nove in mednarodne zadolžitve, ki jih v tem sektorju ljudje želijo in zmorejo zavzeti, preleviti določena zakonska določila v letalstvu in pa seveda proaktivno upravljati varnost v letalstvu v okviru svojih pristojnosti.

Velik potencial je Luka Koper. Nekaj številk iz letnega poročila. Okno v svet mu pravimo, želimo pa seveda, da to tudi ostane, veliko okno, pogojeno tudi z zaledjem, z železniško in cestno infrastrukturo, z vpetostjo v gospodarstva in absolutno želim dati posebno prioriteto tovrstnemu razvoju, ker konkurenca v tem delu Evrope je huda in neizprosna. Absolutno želimo tudi v pomorstvu skrbeti za optimalno stanje, za varnost plovil, skrbeti za varovanje obalnih pasov, izkoriščat še tisti neizkoriščeni potencial, ki obstaja, da se seveda razvija pristaniška infrastruktura, v smeri začrtane strategije.

Načrti in določeni izzivi v pomorstvu; vzpostavitev VTA(?) službe, sistem spremljanja in upravljanja pomorskega prometa, novelacija zakonodajnega okvira, pomorski zakonik je potreben prenove, saj mednarodno na tem področju zelo veliko regulira in je treba zagotovo implementirat ustrezne zakonske določbe, ureditev področja pomorske zaščite in pa seveda tudi tukaj ustrezno digitalizirati ter prenoviti informacijski sistem za vodenje registrov.

Promet in cestna infrastruktura. Poudarek na varnosti in pa trajnosti, 2 cilja, ki gresta z roko v roku. Poboljšat varnost v cestnem prometu. Potrebno bo poiskati razloge, zakaj mogoče v določenem časovnem obdobju v preteklosti niso bile oziroma je zaznati en določen padec in temu ustrezno se posvetiti(?) s stroko in ukrepat, odreagirat. Prenovit prometno strategijo, v luči poudarka na zelenih oziroma trajnostnih ciljih, vendar ne na račun osnovnih ciljev, to je pretočnosti, mobilnosti, udobje in pa dostopnosti same storitve do končnih uporabnikov. Naša prioriteta bo gradnja kolesarskih stez in rumenih pasov za javni potniški promet, zagotovitev ustrezna in stabilnega nivoja obnavljanja, to je ključno, da investitorji imajo stabilen in pa tudi zanesljiv nivo financiranja, ker sama panoga je v preteklosti doživela tudi motnjo iz tega naslova. Želimo zagotoviti dokončanje določenih začetnih investicij na državni cestni infrastrukturi, vse tiste v teku, da se končajo v roku, seveda tudi tiste, ki so v pripravi, ustrezne dokumentacije, projektni načrti, obvoznica Vrhnika, mogoče tukaj omenim rekonstrukcije, glavni / nerazumljivo/ Slovenska Bistrica-Hajdina, odsek Tolmin-Modrej , Žaga-Kobarid in tako dalje. Skratka ogromno projektov v teku in novi projekti, ki se tudi projektirajo. Želimo pospešiti investicije v cestno infrastrukturo, posebno tiste, ki so v pripravi že v letošnjem letu oziroma najkasneje v 2023, to je mogoče, kar se tiče novogradnje na primer obveznice Hrpelje-Kozina, Križišče-Betin, Miklavž na Dravskem polju, da ne omenjam vsega.

Hitre ceste in avtoceste, investitor večinoma Dars. Bil je sprejet poroštveni zakon skoraj mesec in pol nazaj, 6. aprila in ponovno garantira in daje podlago za nemotene investicije, ki so v teku in pa za nove investicije skladno z načrti, ki so bili sprejeti in tudi potrjeni v Državnem zboru, večji infrastrukturni projekti, tretja razvojna os, absolutno projekt se mora nadaljevati z nezmanjšanim tempom tako na severnem delu kot na južnem delu, kjer se začenjajo prva pripravljalna dela oziroma zaenkrat je čakanje na sodišče za gradbeno dovoljenje, ampak takoj, ko bo ta del zaključen se lahko gradnja tudi začne in so vse priprave sprejete. Predor Karavanke, več kot polovica predora končana, ca kilometer in pol do avstrijske meje, nadaljevati z nezmanjšanim tempom in ustrezno mogoče celo še pred koncem predvidene časovnice to investicijo, ki se je kar nekaj časa vlekla v preteklosti, dokončati in se s tem dvopasovno povezati z našo severno državo. Investicijski projekti in vzdrževanje, ogromno projektov na obnovi avtocest, hitrih cest, investicije v višini 70 milijonov, nezmanjšan tempo, podpora tovrstnim projektom in pa obnovam zato, da lahko primerno vzdržujemo našo cestno infrastrukturo, ki je nenazadnje tudi podlaga za ostale dele konkurenčnega gospodarstva, razvoj skupnosti in pa tudi boljše življenje posameznika.

Področje energije, energetike. Če bi lahko našel eno besedo s katero bi želel risati prihodnje moje delovanje je to opolnomočenje, ki tudi najbolj opiše program naše stranke, ki smo ga potem / nerazumljivo/ tudi v koalicijo in pa v delovanje vlade, predvsem na področju zelenega prehoda. Opolnomočenje posameznika pomeni, da pomaga pri preobrazbi skupnosti, začenši pri sebi, da dosega prave razvojne cilje in da se preobrazi, če želimo kot človeška rasa preživeti dolgoročno na zemlji in prosperirati naprej v čistem, zdravem in prijaznem okolju.

Ne moremo ignorirati sprememb, ki se nam dogajajo niti ne pol dneva stran avtomobilske vožnje, spreminjajo se geostrateške okoliščine, že vplivajo tudi na življenje in standard ljudi pri nas, to bo potrebno nasloviti v okviru nevtralizacije tako imenovane energetske draginje, velik poudarek bomo dali na energetsko učinkovitost, ki bo osnovno vodilo, vsako kilovatno uro, ki je ne porabiš, je najcenejša in se tudi iz tega naslova investicije hitreje povrnejo, če je ta panoga ustrezno naslovljena.

Trije stebri mene kot bodočega ministra, če bom dobil to zaupanje, absolutna spodbuditev investicij v obnovljive vire energije, predvsem sončno energijo, vetrno energijo, treba je narediti preboj, blažitev energetske draginje kratkoročno, srednjeročno in pa ureditev zdravih temeljev za pravičen prehod iz fosilnih goriv in fosilnih energentov na obnovljive vire energije. Preko pospeševanja investicij v obnovljive vire energije želimo to doseči, kot sredstvo nam bo služil poseben zakon, ki bo favoriziral umeščanje obnovljivih virov energije v prostor seveda tam, kjer je to mogoče. In pa ni enako umeščati okoljsko čist projekt v prostor kot pa mogoče kakšne fosilni ali pa okoljsko malo manj čist in temu primerno želimo nasloviti to tematiko skozi zakonsko materijo. Nekateri deli v ostalih državah Evropske unije to poznajo, tudi Evropska komisija v zadnjem paketu to priporoča kot topla priporočila. Pospešek vidimo seveda pri samooskrbi, pri skupnostni samooskrbi in pa želimo spodbuditi tudi agrovoltaiko in dati možnost kmetijskemu sektorju, da se tudi samooskrbuje skozi energente oziroma energijo. Želimo pospešiti investicije obnovljivih virov energije tudi skozi vire, jih ustrezno podpreti. Želimo maksimizirati črpanje evropskih sredstev, želimo tudi učinkovito uporabiti vse druga sredstva, ki so na voljo tako v načrtu za okrevanje in odpornost, določeni skladi, mehanizmi, ki so na voljo, določeni še pa bodo, jih bomo generirali skozi samo delo.

Drugi steber je blažitev energetske draginje. Draginja se nam dogaja že nekaj mesecev. Absolutno bo treba skozi električno energijo, zemeljski plin, tudi naftne derivate kompenzirati rast cen za odjemalce, še posebno tiste, ki so ranljivi, določene cilje skupine. Pomagali bomo ciljno usmerjati, da bo ta pomoč in ta kompenzacija prišla do pravih skupin. Absolutno med te skupine vidimo ranljive odjemalce, gospodinjstva, kmete kot začetek prehrambne verige, targetirano pomoč gospodarstvu. Tako da želimo tudi seveda urediti v zakonu o oskrbi plina t.i. zasilno oskrbo. To področje danes ni urejeno in ta del moramo pred začetkom zime ustrezno zakonsko tudi nasloviti. Obstaja tudi še paleta ostalih inštrumentov, ki so na voljo in so bili tudi identificirani s strani Evropske komisije. Še ni čisto izrabljena, določene stvari se danes dogajajo na Evropski komisiji, tudi to je v prihodu in bomo seveda vse te možne ukrepe analizirali in jih seveda skladno s slovenskimi zmožnostmi implementirali v naš slovenski prostor mogoče kakšne hibridno ali pa kakšno kombinacijo zato, da bi bil učinek čim boljši za ljudi.

Tretji steber je pravičen prehod pri opustitvi rabe premoga. Ni nobeno neznano dejstvo, da nas čaka priprava zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenje, to je skladno s sprejeto strategijo v januarju tega leta. Pripravili bomo ta zakon skladno z dialogom s socialnimi partnerji, z lokalno skupnostjo. Res želimo načelo pravičnega prehoda vtkati v zakonske vsebine regije, ki je toliko dala v preteklosti Sloveniji, da ne se bo počutila na stranskem tiru. Prav tako nas čaka izvajanje ukrepov, ki so predvideni v območnih načrtih za obe premogovni regiji. Potrebno bo zagotoviti projekte, ki bodo generirali novo dodano vrednost in da se bo lahko seveda obe dve regiji, da se bosta lahko primerno prestrukturirali v zeleni regiji.

V prihajajočem mandatu bomo poskrbeli tudi za posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2024. Junija bo potrebno oddati Evropski komisiji posodobljen načrt, to je obveznost. Določene aktivnosti so na Ministrstvu za infrastrukturo že bile začete - razpis, izbor konzorcija. Sam proces je v Sloveniji izredno reguliran, zahteven. Sem sodelovali pri pripravi prvega nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki je bil tudi celostno presojan s strani vplivov na okolje. Zahteven proces krepko čez dve leti, tako da v šali rečeno nam dejansko že malo voda v grlo teče, če bomo želeli vse tisto, kar smo spoznali v preteklih treh letih, zaobjeti ustrezno v tej novi vsebini in seveda čaka nas tudi celotna prenova energetske zakonodaje. Namreč Fit for 55 (pripravljena na 55) plinski paket Evropski komisiji vso to zakonodajo mislim, da gre za 15 zakonodajnih aktov bo treba prenesti v slovensko zakonodajo tako, da tukaj je res izredno naporno obdobje. Nedolgo nazaj nekaj let je bil / nerazumljivo/, Fit for 55 množijo se zakonske vsebine na nivoju Evrope tako, da nas čaka izredno delovno področje, kar se tiče zakonodajnega dela.

Še ključne izzive, da predstavim. Jedrsko tematiko seveda ustrezno opravljanje radioaktivnih odpadkov sklada NEK, odlagališče. Čaka nas zagotovo sprejem četrte revizije programov razgradnje in odlaganja odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško na meddržavni komisiji. Podaljšanje življenjske dobe nuklearke in pa seveda postopek umeščanja jedrske elektrarne 2 v prostor, ki se je začel. Preoblikovati želimo distribucijski sektor tako, da bo zmožen absorbirati večje število preklopov obnovljivih virov energije na omrežje. Če je bilo mogoče preteklo desetletje prenos teh omrežij smo zagotovo že vsaj dve leti v tem desetletju v desetletju, ko je to desetletje distribucijskega omrežja in temu primerno bo potrebno tudi zagotoviti ustrezne vire in tudi poudarek na zakonodajnem delu področja in pa tudi fokus samega delovanja energetike bo na tem področju.

Čaka nas tudi prenova shem državnih pomoči za črpanje iz kohezije, potem je tukaj še trajnostna mobilnost zelo pomembno področje. Glede na to, da ga omenjam na koncu nekaj res velikih prioritet želimo pospešiti razogljičenje in pa elektrifikacijo prometa. Želimo tako kot sem omenil pospešiti razvoj železnik, ki nam bo generirala tako imenovano razogljičenje prometa in pa poseben poudarek na javnem potniškem prometu.

Pri elektrifikaciji prometa želimo spodbuditi zamenjavo voznega parka. Z digitalizacijo uporabnikov približati storitev nuditi določen komfort in obdobje. S pamet in ustrezno hitro polnilno infrastrukturo zagotoviti maksimalno mobilizacijo in izkušnjo iz tega naslova in pa seveda opremljati novogradnje in prenovljene stavbe z ustrezno polnilno infrastrukturo. Čaka nas tudi sprejem novega Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva v prometu. Kot rečeno res zahtevno obdobje, kar se tiče zakonodajnega dela.

Javni potniški promet. Uskladitev voznih redov tako imenovani taktni promet. Poenotenje sistemom in shem, zato da bo uporabnik lažje prehajal iz ene oblike prometa v drugo obliko. Zelena voznica za cenejše in okolju prijazen prevod uporabnika. Spodbuditi želimo uporabo okolju bolj prijaznih prevoznih sredstev. Brezplačen javni medkrajevni potniški projekt, ki se mu bo pridružil tudi, potem za mestni prevoz za vse omenjene kategorije. Preučiti želimo širjenje brezplačnega prevoza tudi na druge skupine in pa ustanovitev Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa skladno s sprejetim zakonom.

V pihajočem mandatu želimo nasloviti tudi alternativne oblike mobilnosti pešačenje, kolesarjenje, sopotništvo, vso uporabo vozil in koles. Preučiti želimo možnost spremembe načina povračil stroškov prevoza na delo in potnih stroškov s poudarkom spodbujanje okolju bolj prijaznih oblik prevozov. Prenovili bomo strategijo razvoja prometa. Zelo veliko novitet in pa trendov se dogaja tako, da zagotovo nas čaka prenovitev te strategije in pa uvedli bomo sistemsko spremljanje uresničevanja zavez na področju prometnih strategij. To nam bo lahko služilo kot podlaga za učinkovitejšo in bolj naslovljene ukrepe in pa seveda uredili koncesijska razmerja za avtobusni medkrajevni javni potniški promet. Upam, da nisem bil predolg, še manj, da bi bil dolgočasen, to je bilo na kratko oris izzivov, ki sem jih poimenoval kot zeleni prehod na Ministrstvu za infrastrukturo.

Dovolite na koncu zaključno misel. Ko sem dobil povabilo s strani Roberta Goloba, da se mu pridružim v vladni ekipi, nisem poznal gladkega odgovora z da, namreč poznam delovanje državne uprave z že vsaj dvema izkušnjama v preteklosti. Vem, da nas čakajo hudi izzivi, ampak obdal se bom z ekipo, ki mi bo pomagala stremeti k ambicioznim ciljem in poznate me za povezovalnega, vključevalnega in tako tudi, kot sem v preteklosti deloval in to je tudi moja zaveza in obljuba, za naprej, za vse izzive, tako, da jih bomo s skupnimi močmi lažje realizirali.

Hvala lepa.