Hvala lepa, gospa predsednica, pozdravljeni tudi vse poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni! Zagovornik načela enakosti, zagovornik človekovih pravic!

Jaz bi tukaj na kratko pokomentiral naš odgovor, ki je pred približno 14-mi dnevi prispevek k sogovorniku iz ministrstva za naravne vire in prostor v zvezi z upoštevanjem določil zakona o izenačevanju možnosti invalidov ZIMI z gradbenim zakonom v delu, ki se nanaša na roke za uveljavitev. Gradbeni zakon v 25. členu določa bistvene in druge zahteve, ki jih morajo izpolnjevati objekti, med katerimi je tudi zahteva po univerzalni graditvi in uporabi objektov, ki je samostojno in bolj podrobno določena v 32. členu Gradbenega zakona. Univerzalna graditev in uporaba objektov vključujeta graditev in uporabo objektov dostopnih vsem ljudem, torej tudi invalidom in graditev prilagodljivih objektov, graditev in uporaba objektov dostopnih vsem ljudem ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost, pomeni takšno projektiranje, gradnjo in uporabo objektov, ki omogoča neoviran dostop in njihovo uporabo.

V tretjem odstavku 32. člena Gradbenega zakona je določeno, da morajo ljudje s posameznimi funkcionalnimi oviranostmi dostopi, prehodi, povezovalne poti, vrata in vertikalne povezave. To so stopnice, klančine, osebna dvigala, dvigne, ploščade in druge mehanske naprave, omogočati samostojno uporabo. Opremljeni morajo biti s potrebno signalizacijo in opremo za nemoteno gibanje, komunikacijo in orientacijo. Število parkirnih mest za invalide v bližini glavnega vhoda mora biti zadostno, če prostorske možnosti to omogočajo, pa morajo biti zagotovljena tudi parkirna mesta za uporabnike z otroškimi vozički. Na tak način morajo biti projektirani, grajeni in se uporabljati objekti v javni rabi ali deli objektov, ki so v javni rabi, kar je določeno v 5. odstavku tega člena gradbenega zakona. S tako ureditvijo natančno določajo se pogoji, kdaj morajo biti objekti, ki se na novo gradijo, prizidujejo, rekonstruirajo ali vzdržujejo, grajeni tako, da zagotavljajo nemoteno uporabo za vse, torej tudi za invalide.

Gradbeni zakon ne zavezuje lastnikov, da morajo v določenem časovnem obdobju svoje objekte, ki so v javni rabi, in večstanovanjske objekte prilagoditi tako, da bi bili enako uporabni tudi invalidom in drugim funkcionalno oviranim osebam. To pomeni, da je tempo prilagajanja objektov funkcionalno oviranim osebam odvisen od iniciative investitorjev oziroma lastnikov. Gradbeni zakon in pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov se torej uporabljata šele takrat, ko investitor oziroma lastnik izvaja gradbene posege in sicer le tiste posege del objekta, ki so predmet gradnje oziroma obnove.

Za razliko od Gradbenega zakona pa Zakon o izenačevanju možnosti invalidov nalaga obvezno prilagoditev vseh obstoječih objektov v javni rabi najkasneje do decembra 2025. Ta zakon v prihodnji določbi 38. člen določa roke za primerno prilagoditev in sicer v drugem odstavku tega člena predpisuje, da se primerna prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi zagotovi s tem, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire iz 9. člena tega zakona, ki jih mora investitor odpraviti ob prvi rekonstrukciji objekta po uveljavitvi ZIMIJA, vendar najkasneje v 15-IH letih po njegovi uveljavitvi torej čez 2 leti. Objekte v javni rabi je treba primerno prilagoditi med samo gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta oziroma najkasneje do tega roka, se pravi konec leta 2025. Pojem primerne prilagoditve je v zimi opredeljen kot potrebni zakonodajno upravni in drugi ukrepi, ki ne nalagajo nesorazmernega bremena kadar so v posameznem primeru potrebni, da se invalidom na enaki podlagi kot drugim zagotovi uživanje in uresničevanje pravic in svoboščin. Če bi tudi novela Gradbenega zakona določila končni rok, bi to pomenilo nepotrebno podvajanje zakonske ureditve, saj ZIMI kot posebni specialni zakon ta rok že določa. Zato mi te potrebe ne čutimo, ampak se pa strinjamo vsebinsko s pozivom zagovornika načela enakosti, da to zadevo sistemsko uredimo.

Bi pa, če imam še besedo, povedal še to, da pa se v zadnjih letih močno prizadevamo, da bi navezali strokoven stik z našimi izobraževalnimi institucijami, se pravi univerzami, tako gradbeno fakulteto kot fakultetami za arhitekturo v Ljubljani in Mariboru, kjer naj bi se končno vzpostavil tudi nek program izobraževanja študentov na tem področju, namreč ugotavljamo, da se fakulteti ukvarjata predvsem s tehničnim in estetskim izobraževanjem svojih študentov, na to zelo pomembno področje pa se pogosto pozablja, predvidevamo pa tudi izobraževanje inšpekcijskih služb.

Tako. Hvala lepa.