Hvala lepa, predsednik.

Lep pozdrav vsem!

Ja, delegacija Republike Slovenije se bo, kot rečeno, udeležila rednega zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve. Kar se tiče ministrstva za notranje zadeve, bodo ministri zasedali 4. marca, potem pa 5. ministri za pravosodje. V formatu schengenskega sveta, to govorim za prvi dan, bodo ministri opravili razpravo o upravljanju schengenskega območja, Evropska komisija pa bo na podlagi posodobljenega schengenskega barometra predstavila tudi aktualna stališča. V schengenskem območju gre za zelo pomembno orodje v okviru okrepljenega političnega upravljanja Schengena, ki namreč daje pregled nad zadnjimi dogodki ter morebitnimi tveganji, s tem pa ustvarja celovitejšo situacijsko sliko o dejavnikih, ki lahko vplivajo na delovanje in stabilnost območja. Stališče Republike Slovenije je takšno, da smo seveda naklonjeni in podpiramo okrepljeno politično upravljanje Schengena ter tudi kontinuiran pregled stanja v schengenskem območju, ki pa mora seveda temeljiti na analizah trendov in zadnjih ugotovitvah ocenjevanja in izvajanja schengenskega pravnega reda. Namreč menimo, da le odprta razprava lahko prispeva k ponovni izgradnji zaupanja med državami članicami in posledično tudi čimprejšnji vrnitvi k polno delujočemu schengenskemu območju. Na svetu bo Evropska komisija tudi predstavila svoja stališča, oz. svoje poročilo o oceni Uredbe o evropski mejni in obalni straži, vključno s pregledom stalne enote, temu pa bo nato sledila tudi razprava ministrov. Ob tem je stališče Republike Slovenije, ponovno seveda, da pozdravljamo to poročilo, ki mu je priložen tudi Akcijski načrt v podporo izvajanju uredbe o evropski mejni in obalni straži. Nadalje bo v okviru Schengenskega sveta predvidena tudi odobritev izvedbenega Sklepa sveta o sprejetju priporočila za izvajanje najboljših praks ugotovljenih med tematskim ocenjevanjem schengenskega pravnega reda na področju boja proti trgovini z drogami, s katerim bi začel teči tudi ta dvomesečni rok za predložitev omenjenih, se pravi, nacionalnih akcijskih načrtov - tukaj razprava ni predvidena. Ob tem pa je seveda stališče Republike Slovenije takšno, da zagovarja, da je boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami skupna odgovornost in da za uspeh je bistven celostni in usklajen pristop, ki sega preko meja Evropske unije ter vključuje vse organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kot tudi zunanje partnerje, zlasti države Latinske Amerike in regijo Zahodnega Balkana. Ob tem naša država prepoznava tudi pomen ukrepov, ki se oblikujejo na podlagi ugotovljenih najboljših praks v Uniji. Izbor konkretnih ukrepov, ki bodo vključeni v Nacionalni akcijski načrt, pa je v teku.

Zdaj, nadalje se bodo ministri v okviru Schengenskega sveta še seznanili s trenutnim stanjem implementacije projekta povezljivosti informacijskih sistemov Evropske unije na področju meja in vizumov ter na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja ter azila in migracij, t. i. interoperabilnost. Tudi tukaj razprava ni predvidena. Potem sledi delovno kosilo, kjer bodo ministri razpravljali o vplivu vojne v Ukrajini in konfliktu na Bližnjem vzhodu ter vplivu na notranjo varnost Evropske unije. Oba ta konflikta bi lahko imela velike varnostne posledice za Evropsko unijo, govora pa bo tudi o dve leti trajajoči vojni v Ukrajini in delovanju Rusije, ki tudi močno vplivata na vse vidike notranje varnosti Evropske unije kot tudi njene soseščine. V nadaljevanju bo predsedstvo podalo krajšo informacijo o trenutnem stanju pogajanj na področju preprečevanja in boja proti spolni zlorabi otrok. Sledilo bo nadaljevanje razprave o zunanji dimenziji migracij, ki ji ministri za notranje zadeve namenjajo vedno več pozornosti. Ob tem se seveda Republika Slovenija strinja, da so razmere na migracijskih poteh zaskrbljujoče, pri čemer pa posebej izpostavljamo tudi razmere na zahodno balkanski poti, prek katere beležimo največ nedovoljenih vstopov v našo državo. Za reševanje teh izzivov menimo, da je potrebno oblikovanje partnerstev, ki naj sledijo pristopu po meri. Poudarjamo tudi, da je ključnega pomena spoštovanje že sklenjenih Sporazumov o vračanju in ponovnem sprejemu ter izvajanje vračanj migrantov, ki niso upravičeni do zaščite, ob seveda doslednem in absolutnem spoštovanju človekovih pravic. Menimo, da je treba okrepiti tudi aktivnosti v boju proti tihotapljenju migrantov predvsem vzdolž celotne zahodno balkanske migracijske poti in v sodelovanju s partnerji v regiji, kar za obvladovanje migracijskega pritiska na zahodno balkanski poti vedno poudarjamo in poudarjamo tudi pomen varovanja zunanje meje Evropske unije, tudi s pomočjo Agencije Frontex, in spodbujamo partnerje na Zahodnem Balkanu, da čim prej uskladijo svojo vizumsko politiko s politiko Evropske unije.

Nadalje se bodo ministri tudi brez razprave še seznanili s trenutnim stanjem na področju boja proti trgovini z drogo in organizirani kriminaliteti, kjer poteka več aktivnosti.

Nato pod točko razno bo predsedstvo poročalo o 24. srečanju na visoki ravni mehanizma za usklajevanje in spremljanje sodelovanja na področju drog med skupnosti latinskoameriških in karibskih držav in Evropsko unijo, ki je potekalo 22. februarja v Boliviji. Na zahtevo Slovenije pa bo minister Poklukar na kratko predstavil tudi predsedovanje Republike Slovenije salzburškemu forumu in pisno podporo krepitvi Europola in njegovega centra za boj proti tihotapljenju ljudi, ki ga je podpisalo vseh devet ministrov za notranje zadeve držav članic salzburškega foruma.

Naslednji dan pa potem sledi del pravosodja. Na tem delu bo Republiko Slovenijo zastopal veleposlanik gospod Jarc. Načrtuje se orientacijska razprava glede predloga direktive o minimalnih pravilih in preprečevanje tihotapljenja migrantov, ki določa neka minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj, povezanih z omogočanjem nezakonitega vstopa, tranzita in prebivanja na ozemlju držav članic Evropske unije državljanom tretjih držav, kazni za fizične ter sankcije za pravne osebe, ukrepe za preprečevanje kaznivih dejanj ter druge ukrepe za učinkovit odziv na kazniva dejanja ter pravila o zbiranju statističnih podatkov. Belgijsko predsedstvo se v dokumentu za tokratno orientacijsko razpravo osredotoča predvsem na ravnanja hudodelskih združb, ki s tihotapljenjem migrantov ustvarjajo velike premoženjske koristi tudi na račun ogrožanja življenja in dostojanstva migrantov. V tej razpravi predvsem želijo poudariti določbe o kriminalizaciji ter o humanitarni klavzuli, kar Republika Slovenija tudi zelo pozdravlja. Predsedstvo bo kot vselej predstavilo stanje pogajanj glede aktualnih zakonodajnih predlogov, posebej pa bo spregovorilo o pravosodnih vidikih boja proti trgovini s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, ki je, kot rečeno, prioriteta belgijskega predsedstva. Posebno pozornost se znotraj tega posveča možnosti vzpostavitve mreže specializiranih tožilcev in sodnikov ter izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami. To sta namreč dva ukrepa, dva možna ukrepa, ki jih Evropska komisija navaja v svojem sporočilu o načrtu Evropske unije za boj proti trgovini z mamili in organiziranemu kriminalu. To vključuje 17, se pravi, to sporočilo vključuje 17 možnih ukrepov na štirih prednostnih področjih, pri čemer pa so štirje ukrepi še posebej pomembni za pravosodni sektor. Poleg omenjenih dveh še predvsem priznavanje za trdnejši pravni okvir proti organiziranemu kriminalu in pa krepitev sodelovanja Evropske unije z državami Latinske Amerike in Karibov v boju proti organiziranemu kriminalu, kar sem že prej tudi omenila.

Tudi na tokratnem zasedanju bo predstavljen napredek v boju proti nekaznovanosti v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino. Na delovnem kosilu pa predsedstvo načrtuje razpravo tudi o dosedanjih ukrepih, ki se pravi, o dosedanjih ukrepih, pri čemer pa kot glavna lahko izpostavimo skupno preiskovalno skupino ter mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije zoper Ukrajino. To je to.

V razpravi iz sklopa pravosodnih vidikov vladavine prava bo v Svetu potekala izmenjava mnenj glede zagotavljanja odpornosti pravosodnega sistema v zvezi s pritiski kriminalnih združb na sodnike in tožilce. V dokumentu za razpravo belgijsko predsedstvo izpostavlja resna tveganja za vladavino prava zaradi pritiskov na sodnike in tožilce, ki so vključeni v pregon in sojenje hudodelskim združbam. Tukaj se pričakuje izmenjava izkušenj držav članic ter glede ukrepov za zaščito izpostavljenih tožilcev in sodnikov ter tudi strukturnih ukrepov, torej kako zavarovati pravosodni sistem in Republika Slovenija seveda pozdravlja tako razpravo. Svet bo nadalje povabljen, da sprejme sklepe o uporabi listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki sledijo letnemu poročilu komisije o uporabi listine, ki se tokrat osredotoča na učinkovito pravno varstvo in dostop do pravnega varstva. Republika Slovenija ponovno seveda pozdravlja te ukrepe katerih namen je spodbujati zaupanje državljanov z učinkovitim pravnim varstvom in dostopom do pravnega varstva. Še posebej pozdravljamo tukaj poziv k več prizadevanjem za zagotovitev, da lahko otroci in druge ranljive skupine oziroma drugi ranljivi posamezniki učinkovito sodelujejo tudi v sodnih postopkih, pa tudi spodbujanje uporabe varnih in zanesljivih digitalnih tehnologij v pravosodju, seveda ob upoštevanju ohranitve temeljnih človekovih pravic, ob tem kot alternativno ohranjanje tradicionalne komunikacijske poti, ki ne vključuje uporabe digitalnih orodij.

Dobrodošla je tudi spodbuda za dostopne integrirane centre ali mreže usklajenih storitev, ki bi žrtvam omogočile vložitev pritožbe in prejemanje sodne, zdravstvene, psihološke in socialne pomoči, ki je prilagojena njihovim potrebam. Nenazadnje bo komisija poročala tudi o napredku v pogajanjih z ZDA o bodočem sporazumu o dostopu do elektronskih dokazov, ki bodo omogočili tudi pridobivanje elektronskih dokazov neposredno od ponudnikov storitev v ZDA in v Evropski uniji. Republika Slovenija je tukaj podobno kot ostale članice Evropske unije in tudi komisija podpira sklenitev celostnega sporazuma, ki bo samostojno uredil dostop do elektronskih podatkov, ne da bi bilo potrebno zato posameznim državam članicam Evropske unije ZDA sklepati kakršnekoli dodatne sporazume ali se podrediti individualnim ocenjevanjem, kar bi razdrobilo pravkar vzpostavljen enotni pravni okvir Evropske unije na tem področju.

Toliko na kratko.