Predsedujoči, hvala za besedo. Lep pozdrav poslancem in poslankam, predstavnikom predlagatelja zakona, ministru in njegovi ekipi ter ostalim kolegom v dvorani.

Res je, Zakon o delovnih razmerjih oz. to odprtje ima že dolgo brado, sega v september lanskega leta, ko je pristojno ministrstvo odprlo oz. nas povabilo k pogajanjem za spremembi Zakona o delovnih razmerjih, vendar je bil naš prvi pogoj podpis protokola o pogajanjih. Tukaj smo bili prvič izigrani in do tega podpisa ni prišlo, zato so pogajanja tekla pač tako kot je drugi strani najbolj ustrezalo. Ves čas smo protestirali proti načinu postopka. Obljubljeno nam je bilo, da bomo v tretji fazi pogajanj tudi mi lahko predlagali naše predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih in na to smo se tudi zanašali, dokler pač pogajanja niso bila prekinjena - ne z naše strani ne zaradi izstopa, izstop iz ESS je sledil kasneje, to pomeni, to ni pravi razlog za prekinitev nadaljevanja pogajanj oz. iskanja kompromisov na ZDR. Po izstopu iz Ekonomsko-socialnega sveta smo na predsednika Vlade in druge predstavnike naslovili prošnjo, da Ekonomsko-socialni svet ponovno obudi. Normalno, imeli smo določena pričakovanja o izboljšanju načina poteka tega dialoga. Direktno na ta naš poziv nismo dobili odgovora, je pa predsednik Vlade na sestanku s 14 delodajalskimi združenji oz. gospodarskimi združenji predlagal rešitev oz. izhod iz te zagate na način, da dajmo Zakon o delovnih razmerjih razdeliti na dva dela. Prvi del naj bi bile direktive, hkrati bi ob tej priložnosti se dogovorili za pogajanje oz. obuditev socialnega dialoga in nakar v drugem delu obravnavali vse tisto, kar niso direktive in kar je v zakonu, predlogu že zapisano plus predlogi delodajalcev. Mi smo se s tem predlogom strinjali, konstruktivno in pozitivno smo pristopili k izvrševanju te ideje, predvsem zato da državo obvarujemo pred kaznijo, ki nam grozi s strani Evropske komisije, v višini 1,5 milijona, vendar na žalost v nadaljevanju to ni bilo dovolj, to pomeni, ni bilo dovolj samo sprejetje teh evropskih direktiv, zato smo se usedli in sedeli tri dni in tudi, lahko rečem, noči na to, zato, da bi našli rešitev na sestankih, kaj poleg direktiv lahko še damo v prvi del zakona. Naj opozorim, da razlika med prvim in drugim delom zakona naj bi bila 2 meseca. To pomeni, vse, kar naj bi bilo sprejeto do tega roka, ki nam ga je postavila Komisija za direktive, bi bilo sprejeto 2 meseca kasneje, kar mislim, da ne bi bila nobena večja žrtev, v kolikor bi druga stran na to pristala. To pomeni, poleg direktiv smo pristali še na 13 členov zakona, ki se nam niso zdeli problematični, na kar je sindikalna stran dala kot pogoj na mizo sprejetje vseh šestih zavez stranke Levica, ki so bili sprejeti v koalicijski pogodbi. Kar je malo nenavadno, da sindikati pogojujejo nadaljevanje z zahtevami oz. zavezami stranke Levica. To pomeni, da praktično se postavlja tukaj enačaj med tema dvema subjektivitetama. Mi smo pristali, zato da naredimo ta korak, od šestih zavez na, na dve, na tretjo pogojno.

Če grem na te zaveze. Pristali smo na člen, ki govori o agencijskem delu, pristali smo na člen, ki govori o temu opominu in zagovoru pred prekinitvijo delovnega razmerja, in tudi pogojno smo pristali na odklop, pravico do odklopa, kajti tudi v naših sredinah smo se zavezali nekaterim od teh določil. Bili smo na Gospodarski zbornici eden prvi v Sloveniji, ki smo podpisali to Konvencijo o pravici do odklopa. Tukaj smo nekako postavili mejo, črto in prosili še drugo stran, sindikate, da se strinjajo s tem kompromisnim predlogom zato, da rešimo ta gordijski vozel, zato, da se izognemo kaznim, zato, da ohranjamo motiv za nadaljnja pogajanja na obeh straneh, vendar žal to za drugo stran, bom rekel samo drugo, saj pravim, občutek imam, da sta se pogajali dve strani, ni bilo dovolj. Minister Mesec je zadevo zaključil na način, da je tem direktivam plus usklajenim členom dodal še, najprej še eno zavezo, in sicer ta, ki govori o varovanju sindikalnih zaupnikov, kar je bilo za nas kaplja čez rob in bi, in smo razumeli kot postavljanje delodajalske strani v podrejeni položaj in že večkrat omenjeno monolog, kajti z nobenim predlogom nismo uspeli. Mi smo probali tudi na teh pogajanjih priti vsaj s kakšnim predlogom zraven, vendar žal nam ni uspelo. Na seji Vlade v četrtek je poleg teh členov, sta bila sprejeta še, je bil sprejet še ta pravica do dopusta za žrtve nasilja, družinskega nasilja. Mi vsebinsko temu tudi ne nasprotujemo, nasprotujemo pa načinu. Ta člen nikoli ni bil predmet ZDR, vsaj v času pogajanj ne, na mizo je prišel po prekinitvi pogajanj s tem, ko je bil zakon dan v javno obravnavo. Kljub temu je bil na Vladi sprejet, celo naslednji dan na dopisni seji popravljen, čeprav mislim, da predlagatelj tega je bila nevladna organizacija. Tukaj smo dodatno videli našo nemoč v primerjavi z drugimi subjekti slovenske družbe, to pomeni, koliko štejejo mnenja in ti predlogi delodajalskih organizacij. Mi smo vseskozi deležni očitkov pač, da delodajalske organizacije še vedno delujejo po starem in želijo izkoriščati delavce. Dajte se zavedati, vsi delodajalci praktično smo bili nekoč delojemalci, tako da še kako dobro poznamo obe plati, biti na delodajalski strani ali biti na delojemalski strani. V času pomanjkanja delovne sile se tudi zavedamo, kako pomembno je, da pridobiti delavce, vzpostaviti pravi odnos, vzpostaviti zaupanje in dobro gospodarsko klimo, kajti le to pripelje do dobrih rezultatov. Naši predlogi, ki so bili vnaprej obsojeni kot konservativni, recimo tudi predlog, da bi se regres izplačal lahko tudi v drugi polovici leta, to nas ne obvezuje, da v prvi polovici leta ne izplačamo zakonskega regresa po zdajšnjem zakonu, ampak da bi delodajalec lahko v drugi polovici leta namesto obvezne božičnice izplačal še en del regresa, so bili zavrnjeni. Kar je za nas nerazumljivo, da sindikat blokira tak predlog, ki je bil v dobro zaposlenim, katere zastopajo.

Skratka blokirani smo bili na celi črti, zato smo na Državni zbor poslali naš predlog amandmajev. Ne bom ga bral, dobili ste ga v gradivu, ki govori o tem, da se strinjamo z direktivami, da se strinjamo s tremi, s 13 členi, ki smo jih predlagali. Predlagamo pa črtanje 6., 7., 10., 12., 15., 19., 20., 25., in 31. člena predloga zakona. In pa v primeru črtanja predhodnih navedenih členov predloga zakona posledično predlagamo smiselno črtanje drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 38. člena predlaganega zakona.

Naj se še odzovem na uvod ministra Mesca, ko je rekel, da prekinitev seje napoveduje nagajanje ali pa oviranje oz. negativen zaključek te seje. Tukaj delodajalska stran nima nič zraven, to so vaše igre znotraj Državnega zbora. Drugič, naj opozorim, da je imel ta zakon velike težave tudi pri koalicijskem usklajevanju. Tri mesece so se med sabo prerekali različni resorji, z njim se niso strinjali tako na gospodarstvu kot v javni upravi in tudi ne na financah. To pomeni, da nismo samo delodajalci tisti, ki se z zakonom ne strinjamo. Posebno skrb pa vzbuja to, kar sem slišal v poročilu Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, sum neustavnosti in uvajanje neenakosti, proti kateri se ves čas borimo, vsaj jaz kot državni svetnik.

Hvala vam.