Govor

Danijel Kastelic

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister s sodelavci in ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 5. izredni seji včeraj. Komisija je bila seznanjena s predlogi amandmajev reprezentativnih delodajalskih organizacij k predlogu zakona, ki jih ob glasovanju ni podprla, in s stališčem Zveze svobodnih sindikatov ter interesne skupine delojemalcev, ki so predlogu zakona izrekli podporo. Komisija je predlog zakona obravnavala skupaj z zainteresirano komisijo Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki predlogu zakona ni izrekla podpore, obenem pa je podprla predlagane amandmaje reprezentativnih delodajalskih organizacij, pri čemer so njene odločitve za pristojno komisijo nezavezujoče. Pristojna komisija je namreč predlogu zakona izrekla podporo. Večji del razprave članov zainteresirane in pristojne komisije je bil namenjen vprašanju delovanja Ekonomsko-socialnega sveta in ustreznosti postopka priprave in usklajevanja tokratnih predloženih zakonskih rešitev, pri čemer so člani komisije zavzeli različna stališča. Podrobneje smo bili seznanjeni s potekom pogajanj o predlogu zakona in tudi ostalim dogajanjem v ESS vse od izstopa delodajalske strani iz pogajanj v juliju 2023. Večkrat je bilo s strani svetnikov opozorjeno na to, da ima socialni dialog tripartitni značaj in da je s tega vidika treba vložiti vse možne napore v vključevanje vseh treh strani v enakopravno dogovarjanje, od katerih pa posamezna stran ne bi smela odstopati zgolj zaradi dejstva, da njena pričakovanja v določeni fazi niso uresničena. V tem oziru je bila izpostavljena tudi obveza Vlade Republike Slovenije, da kot vezni člen socialnega dialoga skrbi za to, da drugi dve strani socialnih partnerjev vztrajata pri socialnem dialogu, in da so rešitve, ki so bile sprejete, usklajene v največji možni meri. Podali smo tudi oceno, da bi kot razvita evropska demokracija morali skrbeti za aktiven socialni dialog, ki bi moral biti na bistveno višji ravni kot smo mu priča trenutno, in pri tem slediti tudi dobrim zgledom iz tujine ter pozivom k krepitvi socialnega dialoga, ki prihajajo s strani Evropske unije. Izpostavljena je bila tudi nujnost zavedanja obeh strani, tako delodajalske kot delojemalske, da nosita vsaka svojo odgovornost z vidika obveznosti in pravic, ki bi morale biti v vsakem primeru jasne in konkretizirane. Prav tako je bilo večkrat pozvano k nadaljevanju pogajanj in socialnega dialoga ter k zavedanju, da so delodajalci in delavci medsebojno odvisni tako s strani predstavnikov delodajalcev kot delojemalcev. V Državnem svetu je bilo sicer izpostavljenih več odprtih vprašanj, ki bi lahko bila predmet nadaljnjega socialnega dialoga. Pozvano je bilo tudi k skrbi za to, da se socialni dialog ohrani in krepi že na ravni podjetij oz. posameznih institucij, saj slednje predstavlja podlago za socialni dialog na višji ravni, tudi na ravni države če že ne na ravni podjetij. Delodajalci ne bi, ne bodo imeli ustreznih sogovornikov, potem se bo tudi na višjih nivojih težko doreklo sprejemljive in usklajene rešitve, ki bodo potem dejansko izvedljive in upoštevane tudi v praksi.

Predvsem so bili izraženi tudi pomisleki glede dejanskega učinka predlaganega novega 141.a člena, 19. člen predlog zakona, ki se nanaša na subsidiarno odgovornost pogodbenikov v okviru gradbene dejavnosti. Ocenjeno je bilo, da bi predložene rešitve zgolj delno reševale situacijo, s katerimi se srečujemo v praksi, saj pravica do poplačila delavca s strani podizvajalca ne bo mogoče uveljavljati, če ne bo ustrezno izvedena na primer s pregledom s strani naročnika, nominiranje proizvaja..., podizvajalca že v okviru javnega naročila. V zvezi z razpravo o vplivu poteka postopka priprave predloga zakona na končno odločitev o ustreznosti njegove vsebine so bila prav tako zavzeta različna stališča. Eni so zagovarjali stališče, da je potek postopka lahko ključen, drugi pa so ocenili, da je treba odločanje o ustreznosti vsebine predloženih zakonskih rešitev nujno ločiti od vprašanja poteka postopka njihove priprave. Slednji ne more biti glavni razlog bodisi za podporo bodisi za nasprotovanje predloženim zakonskim rešitvam.

Po opravljeni na trenutke burni razpravi je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot pristojna komisija Državnega sveta predlogu zakona izrekla podporo. Hvala za vašo pozornost.