Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj.

Torej, kot izhaja iz našega pisnega mnenja, smo tokrat posebej izpostavili, da tako kratek čas, ki je bil v Zakonodajno-pravni službi na razpolago za pripravo pisnega mnenja, absolutno ne ustreza razumnemu času, ki je potreben za ustrezno strokovno proučitev. Predlog zakona je smo prejeli v petek ob 12. Naše pisno mnenje smo objavili včeraj ob pol 16. popoldne. Tako za seznanitev z njim, predvsem pa za izdelavo ustreznih amandmajev, te pa še niso vloženi. Posebej je treba poudariti da to ni interventni zakon, ampak gre za poseg v sistemski Zakon o delovnih razmerjih, ki ima zelo širok krog naslovnikov. Vsebuje 39 členov, njegova materija je medsebojno nepovezana, vsebuje različne ukrepe oz. rešitve, poleg samega besedila in spremljajočega predloga zakona je treba upoštevati še veljavni Zakon o delovnih razmerjih, obe direktivi in še drugo zakonodajo, zato je tak čas, ki nam je bil na razpolago, res prekratek. Sicer smo svoje naloge opravili skladno z zakonom in Poslovnikom, to pomeni, da smo predlog zakona proučili z vidika skladnosti z Ustavo, s pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in smo v bistvu prav z vseh treh vidikov podali pripombe, saj smo imeli pomisleke.

sČe grem kar na Ustavo. Po naši oceni bi predlagane določbe lahko kršile Ustavo, njen 2. člen, predvsem z vidika jasnosti, določnosti in izvedljivosti zakona. Določbe drugega odstavka 14. člena Ustave, kar je vprašljiva, vprašljivo načelo enakosti, glede varstva osebnih podatkov po 38. členu, kršen naj bi bil pa teoretično lahko tudi 87. člen ustave, ki določa, da se pravice določajo z zakonom ne pa s podzakonskimi akti. Ker je tudi obrazložitev sama neskladna s Poslovnikom Državnega zbora, ne spoštuje njegovih standardov, mestoma je tudi v nasprotju s predlaganimi določbami, v zakonu ostaja veliko nejasnosti in dvoumnosti, ki bi jih moralo razčistiti vsaj že, vsaj obrazložitev, če ne seveda že norma sama kot sicer temu pritiče. Posebej izpostavljam, da mestoma sploh ni jasno, kaj je pravica, čigava je ta pravica, kdo je njen naslovljenec in kaj naj bi posamezni pojmi pomenili. Pri uvajanju nekaterih novih institutov tako niti ni jasno, kakšen je njihov koncept in predvsem pa v kakšnem razmerju so do veljavnih določb Zakona o delovnih razmerjih, tudi zato ker se mestoma veljavna in predlagana ureditev podvajata. Dodatno se vnašajo nekatere določbe, ki po oceni in presoji Zakonodajno-pravne službe sploh niso primerne za zakonsko besedilo ali pa ne sodijo v zakon na splošno temveč v druge akte. Ob tem je treba opozoriti, da ta zakonski predlog podzakonskih aktov ali ministra ali Vlade sploh ne predvideva. Opozorili smo tudi, da je prenos direktiv neustrezen predvsem v tistih delih, kjer se direktiva kar prepisuje, kar načeloma ni namen direktiv glede na njihov sam koncept. Dikcije direktive zato niso ustrezne za zakon, saj so presplošne in nedoločne, tudi tukaj pa je vprašljivo ali se predlagana ureditev ne ponavlja, saj določene stvari Zakon o delovnih razmerjih že ureja, sicer pa res na drugih mestih ali pa po drugi strani so nasprotno predlagane določbe z njim lahko potencialno celo v neskladju. To velja tako glede same vsebine določb kot glede, kot pojmovno. Opazno je tudi, da prihaja do neskladja med predlaganimi določbami samimi. Na vse to smo v pisnem mnenju opozorili. Gre pa tudi za vprašanje skladnosti z določbami drugih zakonov, kar vse bi bilo treba preveriti in še enkrat proučiti - to je naloga predlagatelja. Nadalje se je zastavilo tudi vprašanje sorazmernosti, predvsem v primeru sankcij oz. posledic v primeru zlorab, to predvsem glede, na tistih mestih, kjer so, kjer se uvajajo novi inštituti, pa tudi, da zanje v bistvu postopki ugotavljanja teh zlorab sploh niso določeni oz. niti ni pojasnjeno ali se v takem primeru lahko uporabijo obstoječi postopki kot jih Zakon o delovnih razmerjih že določa. Končno pa še, da tudi besedilo odstopa od nomotehničnih pravil. Tukaj bi izpostavila vsaj, da ni ustrezno opredeljeno, da gre v primeru, v konkretnih primerih za izjemo oz. odstop od veljavnega pravnega reda. Posebej je treba opozoriti, da so nekatere dikcije prevzete kar iz pogovornega jezika in kot take seveda izrazito ne ustrezajo zakonskemu jeziku in so tudi brez normativne vsebine. Mestoma so pripisane kar cele določbe zakonskega predloga, čeprav se predlagajo samo njihove manjše spremembe, na primer predlog zakona vsebuje tri zelo dolge člene kazenskih določb, spreminja pa le par alinej. Vse navedeno povzroča nejasnosti oz. nepravilnosti v zakonskem besedilu.

Glede samih amandmajev bi povedala pa, da glede vloženih amandmajev Poslanske skupine Nove Slovenije je opozoriti, da bo te amandmaje treba dopolniti, ker je treba črtati še predmetne kazenske določbe. V zvezi z amandmaji koalicije smo se dopoldne sicer nekaj usklajevali, vendar kar smo se uskladili, bom tako rekla, pripombe res sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe, vendar pa samo redakcijskih pripomb, drugega ne. Amandmaji drugi pa sicer niso vloženi.

Hvala lepa.