Hvala lepa in lep pozdrav Zdaj, zakon, ki je pred nami, Zakon o delovnih razmerjih, je plod enoletnih pogajanj med socialnimi partnerji, se pravi Vlado, sindikati in delodajalci, gre pa v glavnem za nabor ukrepov, ki izboljšujejo položaj zaposlenih in seveda pač zakon posodabljajo, da bo primeren za stoletje, v katerem živimo, in odgovarja pač na številne izzive, ki jih kot družba imamo. Zdaj, če dovolite, bi jaz za začetek na kratko predstavil ukrepe, ki v zakonu so. V druge delu bom predstavil tiste ukrepe, ki so zaradi socialnega dialoga, ki je, kot rečeno, intenzivno tekel eno leto, iz zakona izostali, in pa na koncu povedal par besed o tem, kako si sam predstavljam nadaljevanje postopkov.

Zdaj v zakonu, zato se mudi in je sprejet po nujnem postopku, mislim, bo sprejet po nujnem postopku, prenašamo evropske direktive, za katere je rok 10. november, da jih prenesemo v slovenski pravni red, hkrati pa dodajamo vanj nekaj ukrepov iz koalicijske pogodbe. V njih smo po večini dosegli soglasje v Ekonomsko-socialnem svetu. Pa bom šel po vrsti, kateri so: oskrbovalski dopust, predvidljivi delovni pogoji, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu, pisno opozorilo pred odpovedjo, agencijsko delo, pravica do odklopa, sindikalni zaupnik in pa varovanje žrtev nasilja v družini. Zdaj, če vsakega na kratko predstavim, oskrbovalski dopust pomeni, to je evropska direktiva, da bo lahko vsak, ki ima recimo, ne vem, bolno staro mamo ali kaj podobnega, vzel 5 dni neplačanega dopusta na leto zato, da ji nudi nego. Kompromis v socialnem dialogu je bil ta, da je bilo naše izhodišče, naj bo dopust plačan - vendarle pač gre za oskrbovalsko delo. Po pogajanjih z delodajalci smo pristali na to, da je dopust neplačan. Zakaj je tak ukrep potreben? Potreben je zato, ker se Evropa stara in vse države po Evropi, ne samo Slovenija, sprejemamo okvire dolgotrajne oskrbe, da ne bomo pustili naših starih staršev na cedilu. Drug ukrep, ki ga prenašamo v skladu z evropskimi direktivami, so predvidljivi delovni pogoji. To pomeni, da če je doslej delodajalec imel po glavnem iniciativo, da spreminja delovne pogoje ali pa predlaga novo pogodbo o zaposlitvi zaposlenemu, bo lahko po sprejemu tega zakona tudi zaposleni dal iniciativo, da se mu v pogodbi o zaposlitvi izboljšajo delovni pogoji. To možnost bo lahko koristil enkrat na leto, delodajalec se bo pa moral do tega opredeliti. Potem tretja točka, ki je zopet v skladu z evropskim pravnim redom, je subsidiarna odgovornost naročnikov, ki pa pomeni naslednje. Verjetno se vsi spomnimo, kako se je gradil stadion Stožice. Takrat je vmes med gradnjo udarila finančna kriza, naročniki niso plačali podizvajalcev, ki so jih najeli za izvajanje gradbenih del, ti podizvajalci pa niso plačali svojih zaposlenih, ne. V glavnem kratko so potegnili zaposleni. Zdaj bodo zaposleni imeli možnost terjati ne samo podizvajalcev, ampak tudi naročnika teh del, če ta naročnik ne bo plačal podizvajalcev, to je novost, ki jo ta zakon prinaša in tega sem zelo vesel. Smo pa zopet po pogajanjih v socialnem dialogu to opcijo zreducirali zgolj na sektor gradbeništva in ne na druge sektorje, zgolj na sektor gradbeništva. Potem imamo pisno opozorilo pred odpovedjo. Tukaj bom spet zgodbo ponazoril, zakaj je to potrebno. V prejšnji vladi je direktor policije, če se ne motim, kar vsem policistom razdelil opomine pred krivdno odpovedjo delovnega razmerja, čeprav nihče od teh policistov ni naredil nič narobe. In kar je še hujše, takrat jim Zakon o delovnih razmerjih ni omogočal pravnega varstva, da bi se na tako na tak opomin pred odpovedjo pritožili ali pa nanj ugovarjali. Zato je policijski sindikat na koncu prejšnjega mandata zbral zakon s 5 tisoč podpisi za ljudsko iniciativo, ki smo ga obravnavali tudi v tem sklicu Državnega zbora, da bi se to v Zakonu o delovnih razmerjih uredilo. Takrat se je koalicija obvezala, da bomo to uredili v Zakonu o delovnih razmerjih, ko bo ta odprt, na sistemski način in to zdaj urejamo. Se pravi, zaposleni, ki na ta način neupravičeno dobi od delodajalca za namen zastraševanja pisno opozorilo pred odpovedjo, se bo lahko na to pritožil, se pravi, podeljujemo, dajemo pravno varstvo takim ljudem. Tudi ta stvar, poudarjam, je bila usklajena v socialnem dialogu. Vse tri strani smo tukaj dale kljukico, tako kot na vse prejšnje. Potem agencijsko delo. Kot veste, agencijski delavci pogosto menjajo neposredne oz. posredne delodajalce, delodajalci, agencija, ta jih posoja okrog podjetjem, kadar niso, kadar ne delajo pri tem ali pa onem podjetju, so pa na čakanju. To je institut, ki ga imajo agencijski delavci vzpostavljen. In krivica, ki je bila do zdaj v Zakonu o delovnih razmerjih, je bila, da čeprav so bili oni zaposleni in je bil njihov delodajalec tisti, ki jim ni na določen dan priskrbel dela, niso dobili polnega nadomestila plače, ampak so dobili zgolj 70 % nadomestila minimalne plače takrat, ko so bili na čakanju, ne glede na plačo, ki so jo sicer prejemali. To popravljamo na način, da bodo agencijski delavci na čakanju prejeli 80 % plače, ki bi jo dobili, če bi delali takrat, ko so na čakanju, kar je bistveno bolj pravično od ureditve prej. Tudi ta stvar je usklajena s socialnimi partnerji. Potem pravica do odklopa. Zdaj v času, ko v večji del dneva preživimo tako ali drugače priklopljeni na internet preko naših elektronskih naprav, mobitelov, računalnikov itd., je postalo, postal eden od virov stresa, konec koncev tudi zdravstvenih tveganj, to, da se služba, da se prosti čas dostikrat spreminja v podaljšek službe, zato po celi Evropi države sprejemajo ukrepe, s katerimi bi prosti čas ostal prosti čas. Ta zakon podeljuje pravico do odklopa, in sicer na način, da obvezuje podjetja, da bodisi v kolektivnih pogajanjih na ravni panoge bodisi na ravni podjetja uredijo, se dogovorijo s svojimi zaposlenimi, zaposlenimi, na kakšen način delodajalec ne bo posegal v njihov prosti čas in bo ta pač ostal res samo zanje. Tudi ta stvar je bila usklajena s socialnimi partnerji. Okej, potem prihajamo do sindikal…, do delavskih predstavnikov. Tukaj poudarjam, to je eden od ključnih ukrepov za sindikalno stran nasploh, in sicer, če hočemo imeti socialni dialog, potem poleg delodajalcev morajo obstajati tudi sindikati. V zadnjih letih je bilo nemalo primerov, ko so v podjetjih, kjer so se začeli ljudje sindikalno organizirati, vodje sindikalnih gibanj enostavno zaradi minornih prekrškov, kot je 5 minut na zamudo v službo ali pa 5 evrov premalo na koncu dneva v denarnici, odpustili. Na ta način niso odpustili samo človeka, ki je poskušal organizirati sindikat zato, da bi zaščitil pravice svojih sodelavcev, ampak so uničili sindikalno gibanje v podjetju in s tem prekinili, onemogočili socialni dialog. Če hočemo imeti socialni dialog, je ključno, da obstajajo sindikati. Zato v zakon vnašamo, da bodo taki ljudje, ki bodo odpuščeni na krivičen način zaradi tega, ker so sindikalno organizirali svoje sodelavce v določenem podjetju, če ga, če jih bo delodajalec odpustil, upravičeni do pravnega varstva. In sicer, če bo sindikat v podjetju podal negativno mnenje na na odpustitev sindikalnega zaupnika ali pa katerega drugega delavskega predstavnika, se bo lahko sklep o preklicu delovnega razmerja zadržal do prvostopenjske razsodbe na sodišču oziroma največ za pol leta. Da bi našli kompromis z delodajalci, pa smo dodali noter tudi rešitev, da če delodajalec presodi, da bi bil tak zaposlen moteč za delo v podjetju, da bi, ne vem, sabotiral ali kaj podobnega, pa ga lahko napoti na dom, ne sme opravljati dela in v tem primeru prejme 80 % plače, ki bi jo sicer prejemal tega pol leta oz. do prvostopenjske razsodbe sodišča. Zadnja stvar, ki smo jo vnesli v zakon, so pa, je pa varovanje žrtev nasilja, kar pomeni, da v primerih družinskega nasilja, in tukaj poudarjam, to se močno povečuje po covidu. Na žalost smo od vseh organizacij, ki se s tem ukvarjajo, ukvarjajo slišali podobne zgodbe in zelo žalostne statistike, incidenca nasilja v družini je na žalost večja kot je bila 5 ali pa 10 let nazaj. Tukaj je pa zadeva sledeča. Če bo žrtev prijavila nasilje na policijo in bo pridobila oceno tveganja s strani centra za socialno delo, bo lahko koristila 5 dni plačanega dopusta zato, da se recimo odseli od nasilnega partnerja ali pa v enake namene bo upravičena nekaj časa do skrajšanega delovnika. To je zadnja stvar, ki je v zakonu.

Zdaj bom pa še povedal, kaj smo iz zakona izključili, da bi našli kompromis v socialnem dialogu. Izključili smo božičnico, ki je bila izvorni predlog. Izključili smo dodatek za sobotno delo, izključili smo izenačitev položaja rejniških družin z drugimi družinami, izključili smo obvezen 48-urni počitek zaposlenih enkrat na mesec, izključili smo seznanitev delavca z vsebino kolektivne pogodbe, izključili smo zaostritev kvot agencijskih delavcev v podjetju, izključili smo ureditev dela na domu, izključili smo 30-urni delovnik, ki bi bil prostovoljen, če se podjetje zanj odloči, in izključili smo zastaranje terjatev za prekarce. Toliko mogoče, ko se bo delodajalska stran oglasila, kako smo imeli socialni monolog in kako njihovih predlogov in kritik nismo upoštevali. Še več, ko smo zaključevali ta pogajanja, smo se dogovorili, da podpišemo protokol, del tega protokola bi bil drugi krog pogajanj s temi ukrepi, ki sem jih zdaj naštel, ki niso bili vključeni v ta zakon, ob zavezi, da bosta lahko sindikalna in delodajalska stran vsaka na vsak ukrep, ki ga predlaga ministrstvo, predlagali en svoj ukrep in se bomo pogovarjali 1-1-1. No, ta kompromis so zavrnili. Vrata v socialni dialog so delodajalska..., delodajalskim organizacijam seveda odprta. Kako se bo, če se bo nadaljeval drugi krog, pa bo seveda odvisno od tega, kako se bo odvil prvi krog. To, da odbor zaključuje..., začenjamo 2 uri kasneje kot je bilo predvideno, je, bom milo rekel, slab signal, da se želite zares pogovarjati.