Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Se pravi, se bom osredotočil na delno nadomestilo in upoštevanje za izračun pokojninske osnove in na zagotovljeno vdovsko pokojnino. Zagotovljena vdovska pokojnina, kar pa ne izhaja iz Zakonodajno-pravne službe, se pravi iz mnenja, nikjer ni napisano, vsaj upam, da nisem spregledal, da je ta institut obstajal že od leta 1992. Leta 1992. In tudi povzel ga je ZPIZ-1, bil je v Zakonu o varstvenem dodatku v letu 2008 in izpadel je potem leta 2011 na, bom rekel, čuden način, da se je ena oseba na Ministrstvu za delo odločila, da tega instituta več ne bo v zakonodaji, čeprav sem jaz nasprotoval, ampak dejansko je to bilo. 4 tisoč imamo oseb, ki ta, bomo pod narekovaji, zagotovljeno vdovsko pokojnino še prejemajo in mislim da in moram tudi poudariti, da del vdovske pokojnine je izšel iz te zagotovljene pokojnine v letu 1992. Najprej je bil namen da se zagotovi tistim, ki imajo pravico do obeh pokojnin, da se zagotovi nek socialni normalen, ampak boljši socialni status. Tako je potem bilo, da je bila v višini kot za 40 let pokojninske dobe, na koncu je bilo po Zakonu o varstvenem dodatku 81 kot mejni znesek 81,6 % najnižje pokojninske osnove, kar je bilo več kot je bilo takrat za 40 let pokojninske dobe. Tako da to ni nič novega, kot je bilo rečeno, in je po moji oceni, jaz se za to prizadevam intenzivno že od leta 2017, da se zagotovi ponovno zagotovljena pokojnina. Sedaj, ker smo 2017 dobili tudi sploh zagotovljeno starostno in invalidsko pokojnino z višino, kot je prej državni sekretar rekel, od novembra v višini 700 evrov, je najbrž potem tudi ta znesek pravilen.

Podpiram tudi te amandmaje, ker svet zavoda je obravnaval. Da pa nekdo, ki sta oba zakonca imela skupaj nižjo pokojnino kot je ta, zagotovljeni znesek ne moreta dobiti več kot je ta kot sta skupen znesek. In tukaj je tudi amandma.

Zavod je tudi izpostavil, tudi na svetu zavoda, da ni korektno, da bi nekdo dobil to zagotovljeno pokojnino, vdovsko ali sorazmerni del pa ima prejemke tudi iz tujine, tako da je tudi v amandmaju, da se tudi prejemki iz tujine upoštevajo in tako kot je bilo uvedeno pred leti pri letnem dodatku. Res da gre za parcialno rešitev, ki pa ima osnovo že v 20-letni zgodovini. In pri vseh študijah, ko so narejene in se je prizadevanje tudi s spremembo kar nekaj zakonov, se pravi kar z nekaj sprememb zakonodaje, ko so se dodatni socialni korektivi uvedlo, se je na to kategorijo pozabilo in mislim, da je, se pravi, prepričan sem, da je potrebno, da se to sprejme s temi amandmaji.

Pri izračunu osnove za izračun pokojninske osnove v zvezi z invalidi, ki delajo skrajšani delovni čas je pa drugačna situacija. Res, da je bilo takrat leta 2022 na odboru rečeno, da je to anomalija, da je nižja pokojnina nekoga, ki še naprej ostane v zavarovanju, namesto da bi se invalidsko upokojil. To gre za mogoče pet primerov v enem letu. Tukaj se je pa posploši na vse kot zakonodaja, ki je veljala 20 let in ko je tudi nadomestilo za skrajšani delovni čas prišlo na isti imenovalec kot vsa ostala nadomestila, ki se izplačujejo iz invalidskega zavarovanja, se zdaj, bomo rekli, posega, kar se še nikoli ni poseglo, da se z enim členom poseže v podatke matične evidence za nazaj. Če bi se že odločalo o tem, bi morali, da bi se od uveljavitve zakona, se to dejansko naprej upoštevalo. Nikakor se pa ne strinjamo, da bi veljalo tako, kot je predstavnik Državnega sveta predlagal z amandmaji, da bi veljalo tudi za nazaj, da bi šlo za vse preračune. Večkrat slišimo enako obravnavo zavarovancev, pa upokojencev. Kaj to pomeni? Imamo kategorije zavarovancev upokojencev, ki bi znesle, da niso v enaki obravnavi, ker so se upokojile v tistem letu, imajo nižjo pokojnino ali pa še kaj drugega. Tako da enaka obravnava je težko zagotoviti pri spremembah zakonodaje. Zdaj bom rekel prva odprava horizontalne enakosti enake obravnave je bila leta 2000, ko smo začeli, se je šlo iz 10-letnega povprečja na 18-letno povprečje. Tudi pogoji se spreminjajo. Se pravi, ne gre za enako obravnavo, ker ne more iti. In veljavni zakon, ki obstaja je potem tisti, ki zagotavlja pravice pod določenimi pogoji. Tako, da mislim da smo že, kot je tudi prej predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedala, je bilo 13 sprememb pa še nekatere so padle, ta bi bila štirinajsta ta bo štirinajsta. Pa nobena, kljub parcialnim rešitvam ni tako bom jaz uporabil to besedo tako anomalijo v zakon vnesla, se pravi, v področje tudi bomo rekli drugega zakona za zbiranje podatkov z enim členom. Toliko da, z zavodom se s tem ne strinjam ampak to samo izpostavimo, vemo pa, da bo sprejeto, ampak je pa zelo pomembno, da gre samo za naprej. Hvala lepa.