Hvala za besedo. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar s sodelavcem in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 15. seji 19. oktobra in se tudi seznanila s stališčem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zveze društev upokojencev Slovenije, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije ter Sveta za invalide Republike Slovenije. Velik del razprave je komisija namenila predlaganim spremembam glede novega načina izračuna pokojninske osnove pri prejemkih delnega invalidskega nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po ZPIZ-2 ali delne invalidske pokojnine po odločbah ZPIZ-1. Gre za področje, ki ga je želel urediti Državni svet že v svojem preteklem mandatu, tako da smo na mojo pobudo Državnemu zboru aprila 2022 predložili v obravnavo zakonsko novelo, ki ste jo sicer na tem odboru zavrnili, hkrati pa pozvali pristojno ministrstvo, da problematiko uredi do konca leta 2022. Zdaj so ti predlogi rešitev ponovno na klopi in naša komisija jih je seveda pozdravila. Smo pa z namenom celovite ureditve in po zgledu ureditve za uveljavitev zagotovljene vdovske pokojnine iz dva 21. člena predloga zakona kvalificiranim predlagateljem amandmajev, posvojitelj, predlagali dva amandmaja za novi 21.a člen in k 23. členu predlogu zakona. Predlog amandmajev podpirata tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij in Svet za invalide Republike Slovenije.

S predlogom amandmaja za novi 21. člen smo želeli omogočiti, da bo lahko uživalec pokojnine, ki je kot delovni invalid imel pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, vložil zahtevo za ponovno odmero pokojnine. S tem bi se doseglo, da bodo enako obravnavane vse osebe v primerljivem položaju. Primerljivo z 21. členom predloga zakona je določeno, da tistim osebam ki vložijo zahtevo za novo odmero pokojnine po šestih mesecih od uveljavitve spremenjene druge alineje prvega odstavka in novega petega odstavka 32. člena zakona pripada novo odmerjena pokojnina od začetka uporabe teh določb. Če zahtevo vložijo po poteku 6 mesecev od začetka uporabe prej navedenih določb pa jim novo odmerjena pokojnina pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Taka rešitev v ureditvi v ZPIZ-2 ni tuja, saj je po, saj jo je predvidel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2m. S predlaganim amandmajem k 23. členu predloga zakona pa se predlaga, da se postopki, ki do začetka uporabe spremenjene druge alineje prvega odstavka in novega petega odstavka 32. člena zakona niso končani, nadaljujejo in dokončajo po odločbah tega zakona. Predlog zakona namreč ne ureja položaja oseb, ki so že vložile zahtevo za odmero pokojnine po tej, pred začetkom uporabe že prej omenjenih določb tega zakona še ni bilo dokončno določeno. Na podlagi našega predloga bi se zagotovilo, da bodo enako obravnavani vsi zavarovanci, o pravicah katerih se bo odločalo po začetku uporabe spremenjene druge alineje prvega odstavka in novega petega odstavka 32. člena zakona.

Veliko smo razpravljali tudi o vplivu demografskih sprememb in značilnosti delovne aktivne populacije v Sloveniji za pokojninski sistem in podprli vse ukrepe, ki na kakršen koli način predstavljajo motivacijo za posameznika, da čim dlje ostaja v delovno aktiven. Komisija v predlogu zakona izraža podporo tudi z vidika skrbi za tiste starejše, ki so v večji meri izpostavljeni tveganju revščine. Pogosto so to starejše samske ženske oz. vdove, zato podpira predlagano ponovno vpeljavo instituta zagotovljene vdovske pokojnine. Komisija razpravlja tudi o predlogu spremembe 130. člena veljavnega ZPIZ-2, 6. člen predloga zakona. V zvezi z upoštevanjem plačnih prispevkov pri ugotavljanju zavarovalne dobe je bilo zastavljeno tudi vprašanje morebitne ureditve upoštevanja navedenih prispevkov pri določitvi pokojninske dobe posameznika, ki poleg redne zaposlitve opravlja dodatno delo prek pogodbenega razmerja ali t. i. popoldanski s. p. Takšen ukrep bi bil lahko po oceni komisije pozitiven z vidika spodbud k dodatni aktivnosti posameznika in s tem dodatnim prilivom v blagajno pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v zvezi z navedeno tematiko pojasnilo, da bo slednje lahko predmet dogovora in priprave sistemskih sprememb, katerih sprejem se pričakuje do konca naslednjega leta.

In na koncu je komisija po opravljeni razpravi predlogu zakona izrekla podporo. Obenem pa vas še enkrat pozivam k sprejemu predlaganih amandmajev za novi 21.a člen in 23. člen predloga zakona. Hvala za vašo pozornost.