Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, Zakonodajno-pravna služba je, kot vedno pripravila mnenje k predlogu zakona z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom iz zakonodajno tehničnega vidika. Zdaj, tokrat je mnenje bolj obširno, ker smo povzeli tudi teoretična izhodišča, zajemali smo dikcije oziroma pojasnila iz odločb Ustavnega sodišča, komentarja ZPIZ-1 in komentarja ZPIZ-2. Kot navaja uvod komentarja, so te prispevke delali največji strokovnjaki s pokojninskega področja.

Zdaj, zakaj tak širši uvod? Zato, ker je tokrat predložila predlog zakona Vlada. Na ZPIZ-2 je bilo po mojih..., približno v spominu do zdaj sprejetih že 13 novel, vloženih je bilo več, to pa je druga novela, ki jo tokrat predlaga Vlada. Zdaj, ta stališča pa so vključena v mnenje tudi zato, ker so v bistvu ključna za vsebino predloga zakona, saj se tudi s tem predlogom zakona, ponovno po naši oceni precej načenja oziroma, ki ruši sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, čeprav ta načeloma velja že od Bismarcka. Nekatere rešitve namreč ponovno vnašajo odstopanje od samega sistema, ponovno z namenom večjega socialnega korektiva.

Zdaj, treba je takoj povedati, da slab socialni status seveda država lahko oziroma mora reševati, vendar z drugimi ukrepi, z ukrepi s področja socialne varnosti, ne pa v okviru Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot razlaga njegov 1. člen.

Zdaj bom skušala čim krajše povzeti to mnenje. Zdaj, za začetek je treba pojasniti kaj so načela obveznega zavarovanja in tukaj je na prvem mestu načelo, da pravice izvirajo iz dela in je za to načelo značilno, da je zavarovančevo delo oziroma plačilo zanj podlaga za višino prispevkov in odmero ter obseg pravic, ki iz tega izvirajo. Na drugem mestu je zakonodajalec postavil načelo vzajemnosti in solidarnosti. Zdaj, načelo vzajemnosti je bistvo zavarovanja, vendar pa pomeni, da si posameznik zagotovi mesečne prejemke na določeni ravni, ne glede na trajanje uživanja pravic, pridobljenih iz tega zavarovanja. Pri tem načelu se predpostavlja enakopravnost zavezancev in na tej podlagi ob enakih pogojih zavarovanci pridobijo pravice v sorazmerju s svojimi prispevki.

Nadaljnjo načelo je solidarnost, ki pa je le korekcijski faktor. Njegovo bistvo je v tem, da posamezne skupine zavarovancev pridobijo večji obseg pravic, kot bi jim šel glede na vplačana sredstva, načeloma pod pogojem, če bi bila zaradi tega ogrožena njihova socialna varnost. Po drugi strani pa načelo solidarnosti pomeni tudi, da zavarovanci z najvišjimi plačami oziroma dohodki, plačujejo prispevke neomejeno, na drugi strani pa so njihove pravice iz pokojninskega zavarovanja limitirane. Tudi najnižja pokojninska osnova pomeni izrazit socialni korektiv, saj se po njemu lahko odmeri pokojnina, ki jo v bistvu po splošnih pravilih zavarovanec ne bi mogel prejeti. Zdaj iz citirane odločbe Ustavnega sodišča je jasno, sodišče je sámo razložilo, kaj je to dokladni sistem in kaj je medgeneracijska solidarnost. Pomeni, to načelo predvsem pomeni, da so aktivni, aktivna populacija, to so zavarovanci, oni nosijo breme finančnega financiranja tega sistema, urejen pa mora biti tako, da upošteva interese vseh udeležencev v sistemu, to pomeni tako interese že upokojenih uživalcev pokojnin kot interese zavarovancev. Hkrati mora sistem, bi moral biti urejen tako, da bi skrb za finančno vzdržnost sistema, je pogoj za njegovo delovanje tudi po 50. členu Ustave in to je naloga države. Pokojninski sistem bi v načelu moral biti vzdržen sam po sebi, njegovo sofinanciranje iz državnega proračuna pa le pomožno. V zvezi z zagotavljanjem finančne vzdržnosti sistema je pomembno tudi stališče Ustavnega sodišča, da gre pri njem za delovanje vsote ukrepov, pri čemer pa ni pomembno, da so učinki posameznih ukrepov relativno majhni, tako kot je to primer v tem zakonskem predlogu. Nadalje je Ustavno sodišče tudi pojasnilo, kaj je pokojnina in tudi da ima, pravica do pokojnine tudi premoženjski vidik in tudi ta mora primarno temeljiti na zavarovalnem principu.

In zdaj v bistvu prehajam že na naslednjo vsebino, to je vdovska pokojnina ob lastni pokojnini. S tem predlogom zakona se namreč uvaja nov institut, zagotovljena vdovska pokojnina, ki jo bo vdova oz. vdovec lahko v celoti prejemal hkrati s svojo starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino. Takšen dvojni status po veljavni zakonodaji pa tudi v bistvu precejšnji del prejšnje zakonodaje ni bil mogoč. Po veljavnem zakonu si uživalec pokojnine lahko samo izbere, katero pokojnino bo prejemal, v določenih primerih pa lahko prejme tudi del vdovske pokojnine. Potreba, treba je pa povedati, da je že sistem vdovskih pokojnin, ni odraz financiranja pokojnine s prispevki, ta sistem, kot sem ga ravnokar navedla, pa se še bolj razvodeni. Kot je Ustavno sodišče izpostavilo, pravica do pokojnine ne garantira ustavnega varstva prispevkov, ki so bili določeno dobo plačevani samih po sebi, se pravi, plačeval jih je zavarovanec oz. uživalec že pokojnine, ki je umrl. Premoženjski vidik pravice do pokojnine je varovan, ko posameznik, to je zavarovanec, izpolni vse z zakonom določene razumne pogoje - to je stališče Ustavnega sodišča. Povedati je treba tudi, da zavarovanec v obveznem pokojninskem zavarovanju ni zavarovan za pridobitev določene zavarovalne vsote, ki bi jo lahko pridobil ob izpolnjeni starosti, temveč le za pridobitev pokojnine, ki mu bo nadomestila izpadlo plačo oz. zaslužek od dela. Kot sem že omenila, je upoštevanje premoženjskega stanja značilno za pridobitev pravic iz socialnega varstva ne pa za pridobitev pravic iz socialnih zavarovanj, v katerih se zagotavlja pravica do pokojnine. Še strožje oz. bolj kritično stališče do vdovskih pokojnin je zavzela stroka, ki je pojasnila funkcijo dela vdovske pokojnine, in sicer je navedla, avtor komentarja je navedel, da uresničitev takih zahtev pomeni negacijo načel in pravil, ki so podlaga tako veljavnemu kot prejšnjemu sistemu. Poudariti je treba, da finančno kritje morebitnih novih pravic se ne zagotavlja iz realiziranih ali celo nerealiziranih pravic umrlih, temveč le z novimi dodatnimi sredstvi, torej s prispevki sedanjih zavarovancev in delodajalcev ter iz državnega proračuna. To je treba pojasniti, da je napačno stališče, da pride v poštev teza, da gre za dedovanje po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine. ZPIZ-1 je določil, da ima pravico do vdovske pokojnine le oseba, ki ni materialno preskrbljena. Predlog zakona te omejitve nima. Obrazložitev tega člena je v bistvu napačna, oz. zavajajoča, saj se naslanja samo na ženske, vdove, ki so v izredno slabem socialnem položaju. V sami določbi te omejitve ni, temveč se nanaša na vse vdove ali vdovce, tega limita ni. Pogoj za pridobitev cele vdovske pokojnine pa je skladna z veljavnim zakonom. Pomeni alternativno izpolnjevanje pogojev in sicer je to že starost 58 let ali popolna nezmožnost za delo ali pa dolžnost preživljanja otrok. Že sam ZPIZ-2 ne vsebuje več pogoja socialne ogroženosti, ta predlog zakona pa toliko manj. Hkrati pa predlog zakona niti ne spreminja oz. črta določb ZPIZ-2, ki omejujejo višino vdovske pokojnine, ki tako ostaja v sistemu. Po naši oceni so te določbe zdaj v neskladju, tudi če bo sprejet amandma, ki je sicer nejasen v delu, ko govori ne glede na določbe ZPIZ-2 ni jasno katere določbe želi skopirati. Pomembno je to zato, ker se s tega vidika zastavlja močno vprašanje glede načela enakosti, kot je določen v 14. členu, tako do ostalih zavezancev pa tudi do, recimo, samskih oseb, ki so tako diskriminirani.

Naprej. Glede sprememb glede izračuna pokojninske osnove v zvezi z nadomestilom plač iz invalidskega zavarovanja. Tudi v tem primeru gre za socialni korektiv, ki ne izvira iz plačanih prispevkov in tudi tukaj je temeljno vprašanje kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave, tako glede enakosti drugih zavezancev, ki plačujejo prispevke pa tudi glede drugih, bom rekla uživalcev dela s krajšim delovnim časom poleg že obstoječih določb po ZPIZ-2 in tudi Zakonu o delovnih razmerjih. Sami veste, da je zadnja novela Zakona o delovnih razmerjih možnost koriščenja krajšega delovnega časa še izredno razširila, tako za žrtve nasilja, zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, delno zaradi oskrbe, pa tudi še vedno je vključen zakon o starševskem varstvu.

Naprej. Inštitut za ekonomska raziskovanja. Tukaj sploh ni jasno, zakaj želi predlagatelj vzpostaviti zakonsko določanje financiranja tega inštituta. Pravnih razlogov za to ni najti, zato ni jasno, zakaj se sploh to določa z zakonom, predvsem pa, zakaj se to vključuje v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Inštitut je po svoji definiciji pravna oseba javnega prava in kot taka je že financirana iz javnih sredstev. Torej, ne gre v tem primeru za zakon, s katerim bi se inštitut ustanovil. Inštitut je že ustanovljen, že opravlja svoje naloge in kot je razvidno iz spletne strani te naloge izvaja za več subjektov, ne samo za ministrstvo pristojno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nekako se predvideva, da inštitut naloge opravlja na podlagi pogodb in v sklopu financiranja, se pravi tako stabilnega in fleksibilnega kot pa to določa zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Po oceni Zakonodajno-pravne službe namreč tudi inštitut sodi pod ta zakon. Tako niti ni jasno zakaj, zakaj te predlagane določbe odstopajo od ureditve Zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti.

Nadalje. Ni jasno zakaj v danem primeru, če že pristanemo na tezo, da gre v tem okviru za fleksibilno financiranje, zakaj ne pride v poštev konkuriranje na javnem razpisu, kot ga, citiram, zakon ureja? Zdaj, v zvezi s tem, je Poslanska skupina SDS vložila amandma za črtanje. K temu seveda nimamo pripomb. Glede amandmaja poslanskih skupin koalicije, pa imamo kar še nekaj pripomb, bi mogoče o tem kasneje.

Nadalje. Prevzemanje osebnih podatkov iz evidenc, ki jih vodijo drugi subjekti, tu trčimo ob določbe 38. člena Ustave, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov, pa tudi evropske splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in Zakona o varstvu osebnih podatkov 2. Namreč v tem zakonu niso določno opredeljeni podatki, ki se smejo zbirati in obdelovati, ni opredeljen namen za katerega jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad njihovim zbiranjem, obdelovanjem in uporabo in varstvo tajnosti zbranih podatkov. Naprej. A ha, tukaj je bil tudi amandma, ker zdaj že omenim, ki je upošteval našo pripombo, da se zakon ne more sklicevati na podzakonski akt, torej kar na nek obrazec. Amandma je ta obrazec sicer črtal, ni pa vzpostavil zakonske podlage, kot zahteva zakon in kot smo omenili mi v našem mnenju.

V nadaljevanju smo opozorili tudi na vprašljivost skladno z veljavnim pravnim redom, pojasnili tudi kaj vse mora še predlagatelj, ki je Vlada tokrat, uskladiti. Zastavili smo vprašanje, kako je možno sploh izvajanje zakona v letu 2023, saj nov pravilnik oziroma star pravilnik ne veljata več in gre izgleda za določeno pravno praznino.

Zdaj jaz ne bi šla več nadalje po pripombah k posameznim členom. Nekatere pripombe v amandmajih so upoštevane, nekatere niso, nekatere so upoštevane napačno. Tiste konceptualne pripombe, ki sem jih prejle pojasnjevala, sploh niso upoštevane. Moram povedati, da sem dve minuti do dveh šele dobila v roke odziv ministrstva na naše mnenje in ga seveda nisem uspela pregledati. Zdaj glede amandmajev se nismo nič kontaktirali, mogoče bo za to čas v pavzi. Hvala lepa.