Hvala za besedo.

Pozdravljeni!

Torej, pred nami je vladni Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V letošnjem in prihodnjem letu je sicer na področju pokojninske in invalidske zakonodaje načrtovana priprava sistemskih rešitev, ki bodo omogočale, da bodo pokojninski, da bo naš pokojninski sistem še naprej pregleden, vzdržen, zaupanja vreden in da bo zagotavljal primerne pokojnine. V okviru načrta za okrevanje in odpornost so bili sprejeti mejniki, v skladu s katerimi so morala biti izhodišča za pripravo predloga sprememb pokojninske invalidske zakonodaje pripravljena do konca junija 2023, predlog nove zakonodaje pa naj bi bil po sprejetju na Vladi v Državnem zboru obravnavan do konca leta 2024.

Kljub temu, da se torej na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja pripravljajo sistemske rešitve, pa so bile zaznane določene pomanjkljivosti, ki jih je bilo treba odpraviti v čim krajšem času. Med temi kaže posebej izpostaviti vzpostavitev zakonske podlage za drugačen izračun pokojninske osnove pri upokojitvi za prejemnike delnih nadomestil po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2 in delnih invalidskih pokojnin po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1, za tiste zavarovance, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas od polnega.

Tudi Odbor za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na svoji 7. seji 9. novembra 2022 sprejel sklep, s katerim je pozval Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da do konca leta 2022 pripravi predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo celovito naslovila in odpravila anomalijo pri upoštevanju pokojninske osnove ko je zavarovanec invalid, ki je v skladu s preostalo delovno zmožnostjo dela s krajšim delovnim časom od polnega in je obenem za preostanek do polnega časa prejemal delovno nadomestilo. Ministrstvo je v skladu s tem sklepom pripravilo spremembo zakona, s katero se delovnim invalidom, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom in za ta čas prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, pri upokojitvi spremeni model izračuna pokojninske osnove. Po zdajšnji ureditvi se takim zavarovancem pri upokojitvi v pokojninsko osnovo upošteva plača oziroma zavarovalne osnove za krajši delovni čas in nadomestilo, ki pa je že odmerjeno od pokojninske osnove. Vlada in ministrstvo želita spodbujati delovne invalide, da kljub svojim omejitvam čim dlje ostanejo na trgu delovne sile in v čim širšem obsegu. In do zdaj so bili takšni zavarovanci v slabšem položaju, ko so enkrat izpolnili pogoje za starostno ali invalidsko upokojitev. In da ne bi več prihajalo do prikrajšanja že tako ranljive skupine zavarovancev, v resnici najranljivejše, je treba sprejeti zakonske spremembe, na podlagi katerih se pri upokojitvi ne bodo več upoštevala nadomestila za krajši delovni čas, ampak se bodo plače oziroma zavarovalne osnove preračunale na polni delovni čas.

S predlogom ZPIZ-2S se v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ponovno vpeljuje institut zagotovljene vdovske pokojnine, ki bo predstavljala dodaten socialni element znotraj tega sistema in bo namenjena vdovam ali vdovcem, ki imajo poleg pravico do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne starostne ali invalidske pokojnine. Njena višina bo po predlogu enaka znesku zagotovljene pokojnine, ki od novembra 2023 znaša 700 € in se potem od tu naprej usklajuje enako kot pokojnine. S tem ukrepom se zmanjša tveganje socialne izključenosti revščine te skupine prebivalstva, ki prav tako sodi med ekonomsko najranljivejše.

Vloženi amandmaji s strani koalicijskih poslanskih skupin osnovno besedilo člena nekoliko spreminjajo, in sicer na ta način, da se bo vdovam oziroma vdovcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev do vdovske pokojnine in pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine zagotavljala pokojnino v višini seštevka zneska lastne starostne, predčasne ali invalidske pokojnine in zneska osnove za odmero vdovske pokojnine, ampak največ do usklajenega zneska zagotovljene pokojnine. Ker predlog amandmaja sledi načelu sorazmernosti priznavanja pravic in preprečuje situacije, ko bi vdova ali vdovec prejela višji znesek kot sta ga imela oba partnerja skupaj oziroma več kot znaša seštevek lastne vdovske pokojnine, lahko že uvodoma napovem, da se ministrstvo strinja s predloženim novim besedilom /nerazumljivo/ člena.

Predvideva se tudi vzpostavitev pravne podlage za minimalno potrebno sistemsko proračunsko financiranje vzdrževanja in posodabljanja mikrosimulacijskih modelov Inštituta za ekonomska raziskovanja. Gre za ekonometrična orodja, namenjena načrtovanju in oblikovanju politik na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, trga dela in socialnih transferjev. Prav tako se vzpostavlja prilagoditev zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi sprememb predpisov na področju obračuna davčnih odtegljajev od plače in nadomestil plače in s tem ureditev prijav, ki jih FURS posreduje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

V zvezi s sistemskim financiranjem Inštituta za ekonomska raziskovanja kaže poudariti, da je znesek, ki je tu predviden, namenjen izključno vzdrževanju mikrosimulacijskega modela, ki ga je ta inštitut razvil v zadnjih šestih letih. Gre za zelo specifično in zelo koristno močno orodje, ki ga seveda lahko vzdržujejo in nadgrajujejo samo ljudje, ki so ga dejansko razvili in ne financira nobenega drugega dela delovanja tega inštituta, ampak se specifično nanaša samo na modele, ki so bili razviti za potrebe vsakokratne vlade in znotraj nje še posebej Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V zakonu oziroma predlogu zakona so tudi pravne podlage za uskladitev določb ZPIZ-2 z novimi mednarodnimi računovodskimi standardi in pa dodaten pogoj glede doseganja rezervacij za nedoseganje zajamčenega donosa na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Povedano enostavneje, izvajalci tako imenovanega drugega stebra pokojninskega zavarovanja bodo s tem izenačeni. Doslej so bili večji izvajalci nespecializirani, tisti, ki imajo v ozadju recimo banke, v prednosti in zdaj se s tem, s tem posegom se zgolj izenačujejo pogoji delovanja za vse. Druge, neke večje, zahtevnejše spremembe bomo naslavljali v sistemskih rešitvah, torej v teku naslednjega dobrega leta.

Kar se tiče tega zakona, je to to. Mogoče bi se samo še ozrl na paket ukrepov, ki je bil maja letos sprejet za izboljšanje položaja najranljivejših skupin upokojencev. Takrat so bili sprejeti štirje ukrepi in dva od teh štirih sta naslovljena z novelo ZPIZ-2, druga dva sta bila zapisana v Zakonu o izvajanju proračunov Republike Slovenije.

Mogoče toliko za enkrat, pa potem lahko podamo še kakšna dodatna pojasnila, če bi bilo treba.

Hvala.