Ja, hvala za besedo. Mogoče še enkrat, da gre tukaj predvsem za implementacijo direktive. Da kot pravi gospod Reberšek, da ni za to, da bi delavci bili na slabšem ali da gre za partnerstvo. Ampak glejte, če ste si prav prebral in direktivo in spremembe, ki so bile upoštevane v novem Zakonu o delovnih razmerjih, jaz vidim samo pri enem členu obremenitev gospodarstva in to je pravica za oskrbovalni dopust, ko ti zboli eden od staršev, starih staršev, to je pet dni neplačanega dopusta. Če gre pri gospodarstvu za partnerski odnos med delavcem in delodajalcem, potem pravico do predlaganja boljših delovnih pogojev zagotovo ne bo bremenila gospodarstva. Subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbeništvu, če bo prišlo do poštenega plačila, ne bo bremenila gospodarstva. Pravica do odklopa, če gre za neko razmerje, partnersko, med delavcem in delodajalcem ne bo bremenila gospodarstva. Jaz ne vem kje vidite tak bav bav pri tem zakonu in verjamem, da bomo šli v smeri tudi naprej, seveda naproti gospodarstvu in na proti delavcem. In mogoče ključne rešitve te implementacije direktive, da je določitev oskrbovalskega dopusta pravica do krajšega delovnega časa, mislim, da že en čas govorimo tudi o tem krajšem delovnem času, ko človek v 30-ih urah na teden doseže plan 40-ih ur in resnično ne vidim problemov. Gospod Reberšek, tako ste za te ranljive skupine. Kaj vam pomeni dolgotrajna bolezen staršev, starih staršev? Pet dni neplačanega dopusta, jaz mislim, da to je tisti minimum, kar lahko delodajalec uredi. In če je karkoli hujšega, verjemite, da vsak bo vzel in 14 dni ali pa pokuril celoten dopust. Hvala lepa.