Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni, na današnji seji en lep pozdrav.

Državni svet je na 9. izredni seji 2. novembra 2023 sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih. Zagotovo se vsi strinjamo, da je sprememba Zakona o delovnih razmerjih tudi zaradi sprememb v delovnih procesih samega odnosa do dela in spreminjajoče se načina življenja nujna, je pa vprašanje ali se je temu v celoti sledilo pri sprejemu zakona, ki je pred nami. Pomisleki delodajalcev v zvezi z novelo niso bili izraženi zato, ker zaposlenim ne bi želeli priznati njihovih pravic, saj se delodajalci še kako zavedajo, da kapital podjetij in državnih investicij tudi prek znanja in pridobljenih življenjskih izkušenj v prvi vrsti predstavljajo ljudje. Na to, da delodajalci cenijo doprinos zaposlenih, kaže tudi dejstvo, da je slovensko gospodarstvo v lanskem letu ustvarilo za dobrih 6 milijard evrov dobička, pri čemer je nazaj v podjetja, v znanje, v ljudi, v stroje, v zgradbe, v opremo, investiralo več kot 7 milijard evrov. To kaže, da deluje odgovorno tudi do zaposlenih, saj jim s tem omogoča boljše pogoje dela in višje plačilo za opravljeno delo. Jedro pripomb delodajalcev v zvezi s sprejeto novelo je bilo zato usmerjeno v način na katerega so bile spremembe zakona sprejete po nujnem postopku, enostransko in brez soglasja delodajalske strani. Ena izmed rešitev pa je bila sprejeta celo brez kakršnihkoli pogajanj s socialnimi partnerji na željo nevladnih organizacij. Ker gre za sistemski zakon, ki ima širok krog naslovnikov in ne za interventni zakon, ni razloga, da je bila tokratna novela v Državnem zboru obravnavana po nujnem postopku. Postopek priprave in sprejema zakonske novele vsekakor ni bil skladen s pravili poteka socialnega dialoga, Prav tako se pri pripravi sprememb zakonodaje ni upoštevalo nacionalnega reformnega programa 2023, ki določa, da morajo biti vse ključne spremembe na trgu dela oblikovane v socialnem dialogu in sprejete v soglasju s socialnimi partnerji. Med pogajanji je kontinuirano prihajalo do kršenja pravil Ekonomsko-socialnega sveta in izrazito neenakopravne obravnave delodajalske strani v tripartitnem dialogu z Vlado in sindikati. Dialog, v katerem je vsaj ena stran preslišana, ni dialog. Sprejet zakon poleg prenosa evropskih direktiv in usklajenih členov vsebuje določbe s katerimi se na delodajalsko stran brez njenega soglasja prenaša številne nove finančne in administrativne obremenitve. Gospodarstvo je bilo v zadnjem letu deležno že mnogih obremenitev, na katere je pristalo spričo določenih aktualnih okoliščin. Napovedujejo pa se še dodatne davčne obremenitve v zvezi z obnovo po poplavah in pokojninsko reformo. Pri tem pa na vidiku še ni nobenih ukrepov, ki bi gospodarstvo vsaj deloma razbremenili. Če jih konkretno navedem, in sicer prvič zvišanje minimalne plače 1. januarja 2023, posledično so se zvišale vse plače, s tem tudi stroški za delodajalce, pri čemer zaradi visokih davčnih obremenitev in prispevkov večina plač še vedno ni dovolj visoka za dostojno življenje. Drugič, prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo nadomestil obvezni zdravstveni prispevek, to je potem davek. Tretjič, uzakonjen je bil prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 2 % plače. Pri zaposlenih bo odstotek plačal delavec, 1 % zanj še delodajalec, za samostojne podjetnike in kmete to pomeni 2 %, za upokojence pa 1 %. Četrtič, ukrepe za odpravo posledic poplav; 14. Avgust, t. i. dan solidarnosti, je stal gospodarstvo 120 milijonov, učinek pa je najmanj vprašljiv. Petič, ukrep solidarnostne sobote in solidarnostnega prispevka, za katerega je Vlada naknadno sama spoznala, da je preuranjen. Šestič, koliko bo stala napovedana pokojninska reforma, še ne vemo. Sedmič, Zakon o obnovi bo, vsaj tako pravi osnutek, prinesel višji davek, in sicer 22, % kar pomeni 3 % točke več od davčne osnove za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028. Velikokrat sem že poudaril, da bom to storil in bom to storil ponovno. Kapital tako podjetij kot državnih institucij so v prvi vrsti ljudje. Tega se zavedamo v delodajalskih organizacijah in tega bi se morala zavedati tudi Vlada in Državni zbor pri oblikovanju obravnave in sprejetju Zakona o delovnih razmerjih. Ob tem pa naj omenim še 8. točko Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, ki bo postavil v nekonkurenčni položaj predvsem slovenska podjetja, ki delujejo v Avstriji, Nemčiji in Švici, predvsem tukaj. V zvezi s podaljšanjem zadrževanja učinkovanja odpovedi sindikalnim zaupnikom ocenjujemo, da bo to povzročilo neenako obravnavo v odnosu do ostalih varovanih kategorij delavcev. Cilj zaščite delavskih predstavnikov bi moral biti zagotovljen tako, da bo ureditev sorazmerna glede na ostale kategorije delavcev, hkrati bi morali zaščititi tudi delodajalca, ki v primeru naknadne ugotovitve, da je bil odpovedni razlog utemeljen, ne bo imelo pravne podlage za povračilo izplačanega nadomestila plače. Nadomestilo bo delavcu pripadlo v času zadržanja učinkovanja odpovedi, bremenilo pa izključno delodajalca.

Večkrat je bil v razpravah o zakonski noveli kot problematičen omenjen tudi nov 168.a člen, ki se nanaša na odsotnost žrtev nasilja v družini, kot sporna sta bila izpostavljena tako vsebina kot način uveljavljanja tega člena. Ta člen sploh ni bil predmet pogajanj, predlog zakona pa je bil uvrščen naknadno izven socialnega dialoga v času obravnave predloga Zakona na Vladi. Pri tem so bili končni popravki teksta narejeni po tem, ko je Vlada uradno predlog zakona že potrdila, Gre za zelo zaskrbljujoč modus operandi Vlade. V kolikor se tak način sprejemanja zakonodajnih rešitev izkaže za nov način njenega delovanja, se zastavlja vprašanje, kaj to pomeni za prihodnost socialnega dialoga. Če ne drugega, bi pričakovali spoštovanje slednjega vsaj ob obravnavi tako pomembnih vprašanj, kot je ureditev delovnopravne zakonodaje.

Na ustrezno ureditev krajšega delovnega časa žrtev nasilja v družini je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Menila je, da ureditev ni zadosti določena. Ni namreč jasno, ali se mora delodajalec do predloga samo opredeliti ali pa je dolžan predlogu delavca ugoditi. Tudi ureditev oskrbovalnega dopusta je sporna z več vidikov. Opozarjamo predvsem na to, da ni jasno, kdo poda oceno ali obstaja tako imenovana potreba po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov ter na vidik varovanja osebnih podatkov.4. odstavek 167. člena zakona predvideva možnost obdelave osebnih podatkov upravičenca do nege. Pri tem niso določno opredeljeni osebni podatki, vrsta in način njihove obdelave ter drugi pogoji, da bi bilo zagotovljeno zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov v skladu z 38 členom Ustave. Zaradi vseh navedenih pomislekov Državni svet od Državnega zbora zahteva ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih in predlaga, da o ponovnem odločanju zakona ne podpre. Odločitev je vaša. Hvala lepa.