Hvala. Torej, spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni še enkrat!

Evropski steber socialnih pravic nas usmerja k močni socialni Evropi, zastavlja vizijo za naša nova socialna pravila in to so načela, ki se dotikajo izboljšanja pogojev dela in socialne zaščite vseh nas, in za to si moramo nenehno prizadevati. Zakon o čezmejnem izvajanju storitev celovito ureja področje čezmejnega dela. Upošteva vse ugotovljene pomanjkljivosti in med drugim upošteva tudi načelo enake obravnave vseh delavcev, ne glede na kraj opravljanja dela. To načelo smo doslej kršili in na to smo bili opozorjeni večkrat s strani Evropske unije, ki je dosledno terjala ukrepanje in grozila s sankcijami. Neenaka obravnava je bila s strani organov Evropske unije prepoznana tudi kot nedovoljena državna pomoč. Poročilo evropskega organa za delo European Label Authority, ki povezuje inšpektorata za delo, opozarja na nabiralniška podjetja v Sloveniji, preko katerih se napotujejo delavci v tujino zgolj zato, ker je za te delavce treba primerljivo plačevati nižje prispevke. Dosedanja ureditev je torej zaradi vsega pravkar naštetega dopuščala bistveno ugodnejšo obravnavo socialnih prispevkov tistih delavcev, ki so opravljali delo v drugih državah članicah Evropske unije. Tudi tiste nam trenutno bolj konkurenčne države, ki še imajo takšno ureditev, omenjena je bila Hrvaška, se bodo kmalu soočile s takimi istimi pozivi in s takimi istimi grozečimi sankcijami. Torej tako razlikovanje v nobenem primeru ni utemeljeno. Konkurenčna prednost slovenskih podjetij, ki se strinjam, je zelo pomembna, ne more temeljiti na nižjih socialnih prispevkih nekaterih kategorij delavcev. To ni pravično, kot ugotavlja Evropska komisija, Evropska unija do drugih v Evropski uniji in ni pravično do teh delavcev, ki imajo plačane nižje prispevke in posledično tudi nižje pravice iz teh prispevkov, v prvi vrsti nižjo pokojnino po koncu njihove delovne aktivnosti. Torej ta ureditev ni samo nepoštena, ampak vpliva tudi na nižjo raven socialne varnosti. Kar zadeva prehodna obdobja, ta zakon je bil v državnem zboru sprejet marca. Vladni predlog je bil oblikovan že veliko prej, zato so vsi vpleteni imeli približno eno leto časa, 9 mesecev pa vsekakor, od same potrditve v Državnem zboru, da se pripravijo na te spremembe. Zato načeloma nadaljnjemu podaljševanju tega obdobja nasprotujemo. Hkrati bi s tem podaljšali opisano neenako obravnavo in tvegali tožbo Evropske komisije, ki si je ne želimo. Poleg tega bi pa preložili uveljavitev še dveh poglavij zakona in posledično Zakon o čezmejnem izvajanju storitev ne bi zaživel tako kot je bil zamišljen.

Torej glavni poudarek bi bil, da ta zakon ni nobena birokratska ovira, ampak enostavno odpravlja kršitve načel delovanja znotraj Evropske unije, na katere smo bili opozorjeni in k odpravi katerih smo bili izrecno pozvani. Nič novega nismo vpeljali, samo upoštevali smo opozorila na to, da naša pravila kršijo pravila igre znotraj Evropske unije. Ta pravila so pa škodila tudi zaposlenim, ki so prejemali nižje prispevke. Toliko zaenkrat, hvala.