Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav državnemu sekretarju, poslankam in poslancem!

Ja, včeraj je na Brdu potekal vrh gospodarstva, ki se ga je med drugim udeležil tudi sam predsednik Vlade Robert Golob, Robert Golob pa je spet podal eno obljubo, in sicer da bodo vsaj enkrat na mesec sedeli za isto mizo, da bi skupaj zmanjšali birokratizacijo in našli odgovor, kako izpeljati davčno reformo. Robert Golob pa je tudi napovedal spremembo Zakona o evidencah, ki razburja delodajalce.

Debirokratizacija, registracija, registriranje delovnega časa definitivno potrebuje izboljšave, je dejal. Zato bomo dosegli varnost zaposlenih, na drugi strani pa razbremenili tisti del gospodarstva zato, da bo lažje opravljal svoje osnovno poslanstvo. In spet besede Roberta Goloba. Nobenih obljub, je dejal, zaveza je, da začnemo delati in da pridemo do konca prvega četrtletja do izhodišč, ki jih bomo skupaj sestavili, kako naj izpeljemo davčno reformo zato, da bomo lahko na koncu ustvarili več in predvsem, da bomo več tudi imeli. Mislim pa, da bi se moral predsednik Vlade Robert Golob z gospodarstveniki pogovarjati tudi o današnji temi. Zdaj pa, glede na to, da je obljubil, da bodo z gospodarstveniki sedeli za isto mizo enkrat na mesec, pa mislim, da bi bila to zelo priročna tema oziroma zakonodaja, s katero bi se moral spopasti.

Nekatera podjetja na štajerskem koncu so že prenesla sedeže iz Slovenije, predvsem v Nemčijo in pa na Hrvaško, ker se s koncem letošnjega leta izteka prehodno obdobje, v katerem se za izplačilo plač napotenim delavcem upošteva stara ureditev. Po tej se za obračun prispevkov porabi plača, kot bi jo delavec prejel, če bi delal v Sloveniji. Naj že takoj na začetku povem, da ne nasprotujemo temu, da se prispevki plačajo od dejansko prejete plače. Smo pa za to, da se najde v okviru ESS rešitev, kako bodo slovenska podjetja in slovenski napoteni delavci konkurenčni. In za to gre. Gre za konkurenco.

Novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev je bil sprejet 22. marca letos. Poslanci Nove Slovenije smo bili edini, ki smo glasovali proti. Še v času priprave zakona je bil v okviru Ekonomsko-socialnega sveta ustanovljen strokovni odbor ESS za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev, zlasti zaradi črtanja 2. odstavka 144. člena ZPIZ-2 namreč bistveno poslabšuje konkurenčnost slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva v primerjavi s konkurenčnimi državami. Na ESS so se dogovorili za časovnico, po kateri bi do 1. maja prišli do predlogov mednarodno primerljivih ukrepov za ohranitev konkurenčnosti storitve izvoženega dela slovenskega gospodarstva, vključno s spremembami na davčnem področju. Žal aktivnosti, zlasti na treh ministrstvih, ki so vpeta v oblikovanje sprememb, niso bila zadostna in rešitev enostavno ni na vidiku.

Večina čezmejnih storitev se opravi v panogah gradbeništva, tehničnih storitev in pa transportnih storitev. Gre za številčno razmeroma majhno skupino podjetij, ki pa imajo velik vpliv na slovensko gospodarstvo. V letu 2022 so izvozniki teh storitev ustvarili za 2,4 milijarde evrov presežka izvoza in v slovenski BDP prispevali 9,5 odstotni delež.

Stara ureditev izplačila plač velja še do konca letošnjega leta. S 1. 1. 2024 pa zaradi sprejetja zakona posebne ureditve za napotene delavce enostavno ne bo več. Po novem bo tako delavec v primeru enake bruto plače prejel med 13 in 14 % nižje neto izplačilo, strošek plač pa se bo za delodajalca povečal za okrog 10 %. V primeru, da bo delavec prejel enako neto plačo kot pred spremembo, pa se bo strošek plač za delodajalca povečal za okrog 30 %.

V raziskavi, ki je bila leta 2020 izvedena med 58 podjetji, ki se ukvarjajo z izvozom storitev, jih je največ, kar 44,8, kot najbolj možno posledico ukinitve dosedanje ureditve plačevanja prispevkov za napotene delavce navedlo, da bi podjetje preselili v tujino. Da bi podjetje preselili v tujino. Kot drugo najpogostejšo možnost so podjetja v 27,6 % navedla, da bi jim upad izvoza storitev upadel za več kot 50 % letno. Po simulaciji scenarija, v katerem bi storitvena izvozna podjetja zaradi zakonodajne spremembe zmanjšala izvoz za polovico, bi se število zaposlenih zmanjšalo za 15 tisoč 600, izvoz pa za okrog ene milijarde evrov. To bi pomenilo tudi za okrog 240 milijonov evrov manj pobrane dohodnine in prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno. Po simulaciji najbolj pesimističnega scenarija, v katerem bi podjetja prenesla svojo dejavnost v tujino in torej povsem prenehala izvažati storitve, pa bi se število zaposlenih zmanjšalo za 32 tisoč 900, izvoz pa za okrog 2 milijardi evrov. Prispevki v zdravstveno in pokojninsko blagajno ter pobrana dohodnina bi se posledično zmanjšali za okrog 500 milijonov evrov.

Kako imajo to urejeno v sosednjih državah? V Avstriji osnova za plačilo prispevkov bruto plača za enaka dela v državi napotitve, osnova za dohodnino, plača za enaka dela v državi napotitve zmanjšana za 60 %, se pravi stimulacija. Hrvaška podobno, osnova za plačilo prispevkov, bruto plača za enaka dela v državi napotitve, v davčno osnovo se ne upoštevajo povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, dnevnice, stroški prevoza in prenočišča do višine 70 evrov na dan. Se pravi, kjer je volja je tudi pot. Rešitve obstajajo, kar kažejo sosednje države. Zmeniti se morate vi, Vlada, gospodarstveniki in pa sindikati. Predvsem pa vlada, ki je bila do sedaj, bom rekel, premalo aktivna na tem področju. Glejte, zadeva je čisto preprosta. V Novi Sloveniji vam dajemo čas, da se lahko dogovorite. V vmesnem času pa naša podjetja ostanejo konkurenčna, za to se gre, konkurenčna tujim delavcem in pa tujim podjetjem. V Novi Sloveniji smo za to vložili zakon da se podaljša prehodno obdobje in sicer za eno leto oziroma do konca leta 2024, v katerem se za izplačilo plač napotenih delavcev še uporablja drugi odstavek 144. člena ZPIZ-2, ta pa določa, da se kot osnova za plačilo prispevkov napotenih delavcev uporablja plača, ki bi jo prejeli za enako delo v Republiki Sloveniji. V SD so sicer vložili amandma, ki sicer sledi našemu predlogu zakona, vendar to obdobje podaljšuje samo za pol leta in ne eno leto kot naš predlog. Se vidi, da iz stranke SD izhaja Matjaž Han, gospodarski minister, in da skušajo razumeti situacijo, da skušajo razumeti slovenska podjetja. V Novi Sloveniji smo pripravljeni iti naproti in to podpreti. Ker pa vseeno mislimo, da je pol leta enostavno boljše, kot pa da se nič ne spremeni, in da se obstoječi zakon, ki zdaj velja, začne uporabljati s 1. 1. 2024. Če bo amandma sprejet, pa bo Vlada imela na voljo pol leta in ne celo leto, kar pa tudi ni nič slabega. Vsekakor pričakujemo rešitve, da se vprašanje napotenih delavcev reši.

V Novi Sloveniji smo tudi zaradi poteka zakonodajnega postopka, ker je zakon šele sedaj prišel na vrsto, vložili amandma, da zakon začne veljati že takoj naslednji dan v objavi v Uradnem listu, ne pa šele po 15 dneh, kot je to običajno oziroma kot je to praksa. To pa za to, da se bi ta zakon uveljavil pred 1. 1. 2024.

Moram povedati še to, da je ZZZS poslal še svoje mnenje k temu predlogu zakona in podal po našem mnenju smiselne pripombe in zato bi jih upoštevali, smo mi pripravili amandma odbora v katerem že gremo nasproti SD, da se torej predhodno obdobje podaljša do konca junija, kot je predlagal ZZZS, pa se do konca junija podaljša tudi veljavnost drugega in petega poglavja starega Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Če namreč ne podaljšamo tudi tega prehodnega obdobja, bi to pomenilo ukinitev prej prijave na ustrezno zavarovalno podlago po uradni dolžnosti ZZZS in bi se to breme preneslo na delodajalce. Zato vas prosim, da ta amandma, ki izboljšuje osnovni, zakon tudi podprete.

Če zaključim. Agenda gospodarstva, včeraj na Brdu je bila jasna, stabilno, konkurenčno, predvidljivo in pa spodbudno davčno okolje, in današnji zakon gre ravno v to smer, zato vas tudi lepo prosim, da ga podprete. Hvala.