Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi skupaj.

Torej Zagovornik načela enakosti je na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložil zahtevo za oceno ustavnosti tretje alineje drugega odstavka 6. člena Zakona o osebni asistenci. Gre za presojo ustavnosti zgornje starostne meje za pridobitev pravice do osebne asistence. Torej osebna asistenca po Zakonu o osebni asistenci pomeni, predstavlja pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti oz. hendikepa, jih pa vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in da je enakopravno vključen v družbo. Kot osebna asistenca torej šteje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri komunikaciji in obvezna prisotnost pri uporabniku, v primeru najtežjih invalidnosti pomeni tudi pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu, v izobraževalnem procesu in pomoč pri drugih dejavnostih, v katere je uporabnik vključen. Gre tu za laično pomoč, s katero mora biti uporabnik v celoti sposoben upravljati sam in Zakon o osebni asistenci določa, da je do osebne asistence upravičen uporabnik, ki izpolnjuje določene pogoje, med njimi tudi starost od 18 do 65 let. Zdaj ta razpon nakazuje na človekovo aktivno življenje v družbi, kar je tudi osnovni namen pravice do osebne asistence. In zgornja starostna omejitev ni absolutna. Zakon pozna izjeme, in sicer uporabnik, ki je pridobil pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom, jo lahko uporablja tudi po 65. letu starosti neomejeno, in pa pravico do komunikacijskega dodatka, ki ga posameznik lahko pridobi ne glede na zgornjo starostno omejitev pravice do osebne asistence. Torej starostna meja 65 let je vezana na družbeno aktivnost, ki je povezana tudi z delovnopravno zakonodajo in zakonodajo pravic iz dela. Veljavna slovenska pokojninska zakonodaja prav tako kot zgornjo starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine določa starost 65 let. Z upokojitvijo posameznik zaključi svoje aktivno življenjsko obdobje v smislu družbenega udejstvovanja, zato je tudi pri pravici do osebne asistence zgornja meja aktivnega življenja definirana s starostjo 65 let. To dokazuje tudi na primer starostni pogoj za pridobitev pravice do pomoči na domu, ki je prav tako opredeljen s starostjo 65 let. Posledično ministrstvo meni, da starostni pogoj ne predstavlja kršenja Ustave Republike Slovenije, saj slovenski pravni sistem zagotavlja primerljive pravice po starosti 65 let na primer pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe. In to je mogoče še najbolj bistven, bistven argument, torej tudi po 65. letu so uporabniki, ki želijo biti aktivni, ne nujno delovno aktivni ampak aktivni na drugih področjih, upravičeni do primerljivih storitev, nekatere se še razvijajo. Treba je vedeti, da je Zakon o osebni asistenci padel v neke vrste vakuum teh storitev in postal edina storitev, ki je bila na voljo, zato je tudi število uporabnikov takšno kot je. Vsekakor se bomo pa trudili še naprej razvijati te storitve, do katere so upravičeni tudi starejši od 65 let, da bo tudi njim zagotovljena takšna oblika aktivnosti, kot si jo sami še želijo.

Hvala.