Hvala. Lepo pozdravljena gospa predlagateljica, gospe poslanke, vsi gostje! Torej na nek način nas veseli in nujno je da se tako pereča tema kot je oskrba starejših kot je pač prihodnost dolgotrajne oskrbe odpira ves čas postavlja vprašanja tudi problematizira stvari, ki še niso takšne, kakršne bi morale biti. Vendarle pa bi tukaj predlagateljici, se s predlagateljico ne bi strinjal oziroma bi oporekal v točki, da Vlada za oskrbo starejših, za dolgotrajno oskrbo, nima posluha, da ni nič storila. Ravno nasprotno, mislim, da je na številnih področjih, če ne na večini področij, ravno ta Vlada storila do sedaj največ, tako realnih ukrepov kot tudi tistih sistemskih ukrepov, ki nas pravzaprav vodijo v izboljšanje položaja in to bi želel v nadaljevanju, če dovolite, nekoliko tudi argumentirati in prikazati tudi s številkami.

Nekaj področij, ki so izpostavljena bila v predlogu, pa tudi v govoru predlagateljice, bi, bi tukaj predebatiral in začel bi kar s kadri. Kadrovska stiska na področju oskrbe starejših je nekaj, s čimer se danes pravzaprav sooča cela, cela Evropa, cela razvita Evropa. Kaj je do tega pripeljalo, je kompleksno vprašanje. Na eni strani demografske spremembe, družbene spremembe, to, kar imenujemo včasih dolgoživa družba, na drugi strani tudi spremembe, kar se tiče trga dela, strukture dela in izobrazbe, in tako naprej. Način, kako se lotiti kadrovskega problema, torej ali pa, če rečemo drugače, mogoče je dobro tukaj malo bolj stvaren izraz uporabiti, ker je res na mestu, torej pomanjkanja delavk in delavcev v oskrbi v tistem področju, ki je v tem poklicu, ki je na nek način najbolj etičen in najbolj potreben, pa vendar je delavk in delavcev na tem področju premalo. Naslovimo ga oziroma Vlada ga naslavlja po, bi rekel dveh poteh glavnih. Na eni strani so plačna pogajanja. Plačna pogajanja naslavljajo problem plač in pogojev dela, torej tistega, kar je verjetno prvo, prvi pogoj, da lahko neka delovna mesta postanejo v družbi cenjena, zaželena, ne pa edini pogoj.

Zdaj, plačna pogajanja so, so tema, o kateri verjetno je govora tudi na drugih forumih znotraj Vlade, znotraj parlamenta, vendarle pa naj rečem, da v okviru našega ministrstva, dobro, imamo občutek, da dobro sodelujemo z akterji, ki so na eni strani tako sindikati kot tudi izvajalci in da mislim, da se zadeve gibajo v pravo smer, da bo, bi rekel, končni dogovor tak, da bo pravzaprav prepoznal vrednost poklicev v skrbstvu in jih pač z odpravo plačnih anomalij, z novo plačno lestvico naredil tudi bolj privlačne. Na drugi strani pa moramo tudi ugotoviti oziroma ugotavljamo ves čas, da kljub kadrovski stiski, kljub pomanjkanju delavk in delavcev vsi zavodi niso v enakem položaju. To pomeni, imamo nekatere zavode, ki bolj uspešno in druge, ki morda malo manj uspešno naslavljajo, naslavljajo to situacijo in to je pravzaprav povezano potem z nekim razmislekom, da je nujno, da na nek način pravzaprav ugotovimo, spodbudimo in implementiramo dobre in učinkovite kadrovske prakse na tem področju.

Zato je Ministrstvo za solidarno prihodnost tudi dalo v javno razpravo predlog svojega pač kadrovskega zakona, ta kadrovski zakon s specifičnimi ukrepi naslavlja, bom, kajne, morda v nadaljevanju lahko tudi ga še obrazložimo podrobneje, če je potrebno ampak tisto bistveno sporočilo je, da moramo prepoznati tiste dobre kadrovske prakse, dobre ukrepe, ki bodo v prvi fazi, to pomeni v tem, po našem načrtu, dvo in polletnem učinkovanju predlaganega zakona pravzaprav se izkazali in potem bili tisti najbolj učinkoviti tudi prevedeni v sistemske ukrepe. Skratka, dva tira, na eni strani dejansko sistemska zagotovitev vrednosti delovnih mest v oskrbi znotraj plačnih pogajanj, na drugi strani in ključno, bi rekel, kadrovski zakon, ki na sodoben način prepoznava tiste nujno potrebne dobre prakse, ki lahko tukaj pomagajo.

In potem, če omenim še nekaj konkretnih ukrepov na pobudo Ministrstva za solidarno prihodnost in tudi Ministrstva za zdravje je Vlada lani decembra podaljšala v lanskem letu sprejet poseben vladni projekt za zaposlene v plačni skupini J. Temu bo namenjena sredstva tudi v letu 2024, ko se bo, bi rekel, ta ukrep izvajal. Kar se tiče našega ministrstva je to 2 milijona 800 tisoč evrov za ta ukrep. Prav tako Vlada nadaljuje z ukrepom sofinanciranja dodatnih stroškov dela. To pomeni, tisto kar se je sofinanciralo zavodom že v preteklih letih, se bo sofinanciralo tudi v letu 2024. Tukaj gre za, načrtuje se okoli 20 milijonov evrov v letu 2024 za zavode. In neka podobna vsota potem tudi v letu 2025 do začetka uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi.

Mislim, da je tukaj res, če potegnemo črto pod problemom kadrov, treba ves čas imeti v mislih, kako kompleksen problem je to, kako pravzaprav veliko družbenih faktorjev vključuje in kako ga moramo naslavljati iz pravzaprav vseh strani ves čas, kar, in tukaj se strinjam, je od tega na nek način odvisna dobrobit nas vseh. Ne moremo pričakovati, da bo kar se, da tako rečem, se poskrbelo za nas v starosti. Poskrbeti bomo morali sami zase. In če je del odgovora gotovo tudi nekoliko bolj odprt, odprtje trga delovne sile za tujce je pa tisto ključno, kjer bomo morali iskati resurse pravzaprav znotraj naše lastne družbe. Poskrbeti bomo morali sami zase, zato bomo morali pač delu v oskrbi, ki ga opravljajo delavke in delavci zagotoviti ustrezne ceno, ustrezno plačilo in ustrezne pogoje. To je naloga plačnih pogajanj. In maksimalno, maksimalno dobro pravzaprav z obstoječimi kadri strokovno in učinkovito upravljati. To pa je, bi rekel, ta naloga kadrovskega zakona oziroma naloga, ki jo začrtava naš kadrovski zakon.

Če nadaljujem z naslednjo mogoče izpostavljeno tematiko, čakalne vrste. Da, čakalne vrste so, obstajajo. In jaz bi rekel tako, ko se je družba tudi, bi rekel, še za časa vaše Vlade in še pred tem pravzaprav odločila, da gre v prenovo oskrbe, v prenovo dolgotrajne oskrbe tudi z novim sistemskim zakonom je bil razlog prav to, da moramo nekaj storiti, da moramo pravzaprav odgovoriti na to potrebo, ki se tukaj pač pojavlja. Zakon o dolgotrajni oskrbi, tako kot smo ga pač, bi rekel, zapisali v novi prenovljeni obliki, na problem odgovarja s širitvijo mreže, s širitvijo mreže predvsem na tistem področju, kjer je na eni strani najbolj potrebna in na drugi strani najbolj zaželena. Skratka, oskrbo na domu oskrba v skupnosti, dolgotrajna oskrba na domu. V novem zakonu je opredeljeno, da v sredini leta 2025 se prične izvajati dolgotrajna oskrba na domu v veliko večjem obsegu, kakor sedaj in bi rekel tudi veliko bolj podprta s sredstvi, kakor sedaj. Če recimo lahko govorimo zdaj mogoče o izdatkih okoli 20 milijonov za pomoč na domu bo iz blagajne zavarovanja dolgotrajne oskrbe, ki smo jo zagotovili, kar dobra tretjina, torej več kot 300 milijonov evrov letno zagotovljenih oziroma namenjenih za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu. To pomeni nekaj dejansko prelomnega se bo zgodilo na področju dolgotrajne oskrbe in s tem bomo pravzaprav odgovorili tudi na velike potrebe, ki tukaj obstajajo, če ne razmišljamo kaj se bo zgodilo z domovi v prihodnosti. Imamo na nek način dve indikaciji. Eno je tisto, kar pravzaprav opažamo že danes, kar nam kolegi tudi iz domov ves čas tudi na nas opozarjajo, da je struktura oskrbovancev v domovih pravzaprav vedno, vedno, kako bi rekel, bolj zahtevna, to pomeni, da imamo v domovih pravzaprav vedno več tistih oskrbovancev, ki terjajo bolj intenzivno, bolj intenzivno oskrbo in to je nekaj, kar gotovo se bo dogajalo tudi v prihodnosti. Na drugi strani pa imamo, bi rekel, opazujemo trende v državah, ki so v prenovo dolgotrajne oskrbe šle že pred nami, ki so uvedle več skupnostnih storitev, več oskrbe na domu in tam pa opažamo tudi drugo zadevo, da se pravzaprav vedno več uporabnikov, tistih ne najvišjih stopenj zahtevnosti, pa pravzaprav seli v oskrbo na domu, oskrbo v skupnosti in da pravzaprav kapacitete domov zadostujejo, vendar po drugi strani se pač spreminjajo v tem smislu, da morajo skrbeti za vedno bolj zahtevne uporabnike. To je nekaj, kar verjetno lahko napovedujemo, se bo zgodilo tudi pri nas. Skratka, močno in s tem bomo pravzaprav odgovorili na te potrebe, močno bomo okrepili pomoč oziroma dolgotrajno oskrbo na domu in po drugi strani še dodatno usposobili mrežo domov za starejše, da bodo uspeli kvalitetno tem potrebam, bolj zahtevnim potrebam pravzaprav slediti in verjamemo, da na ta način pravzaprav bo kapacitet dovolj, ko bomo pridružili kapacitetam domovom ostale skupnostne oblike oskrbe v veliko večji meri kot sedaj, se bo, se bo, se bo tukaj položaj močno izboljšal. To pomeni, to je odgovor, reforma, prenova dolgotrajne oskrbe je točno odgovor na problem, ki se tukaj pojavlja. Istočasno bi poudaril, da ta Vlada seveda nikakor ne zanemarja izgradnje obstoječe mreže. Če vam povem samo podatek, v letu 2023 je bila realizacija investicij v domove oziroma v naše javne zavode iz proračuna skoraj 19 milijonov evrov, kar je bistveno več kot kadarkoli prej. V letu 2022 je bila realizacija 5 milijonov, v letu 2021 in prej pa milijon 700.000. To pomeni, dejansko smo, bi rekel, že od leta 2022 početverili sredstva iz proračuna za investicije v domove in to ni vse, mislim, poleg tega moramo dodati še pač več kot 90 milijonov investicij, ki so bile iz Reactovih evropskih sredstev in seveda tukaj absolutno tudi zasluga prejšnje vlade in vse, kar s tem pride. V lanskem letu pa smo torej že na našem ministrstvu odprli tudi razpis oziroma zaključili razpis iz sredstev za okrevanje in odpornost za dodatnih 59 milijonov evrov, s katerimi se bo do leta 2026 to pomeni od leta 2024 do 2026 zgradilo okoli 540 dodatnih postelj. Skratka, tukaj številke govorijo same tako na ravni bi rekel sistemske prenove, sistemskih prizadevanj. Kot na ravni investicij in proračunskih deležev je ta Vlada, lahko rečem, naredila največ na tem področju kadarkoli. Je pa res seveda, da te zelo intenzivni investicijski cikli v domove v zadnjih letih seveda s seboj prinašajo tudi težave, ki so bile tudi omenjene. Kadar imate tako veliko investicij, tako intenzivne investicije, pač vse stvari nikoli ne gredo vedno tako, kot bi si želeli. Tukaj seveda mi maksimalno z domovi pač sodelujemo, poskušamo težave reševati. V prihodnjem letu vemo, da je situacija zaradi položaja, nekoliko je bilo treba, bi rekel, ta sredstva nekoliko omejiti. Še vedno je, bi rekel, že v tej obliki proračuna 13 milijonov namenjenih za investicije v javne zavode. Seveda tukaj je naša prva skrb in za to bomo seveda poskrbeli, da tam kjer so gradbišča odprta, da bi rekel, ne bodo obstala. To bo se dokončalo in se bo nadaljevalo. Prav tako bomo poskrbeli, da se, bi rekel, pripravi podlaga za tiste projekte, ki so že tako daleč, dobro začrtani, da bo potem v letu 2025, ko bo predvidoma sredstev nekoliko več, lahko ta cikel spet nekoliko bolj pospešeno stekel in Vlada ima seveda in to prepoznava odgovornost za javne zavode v tem smislu.

Potem nazadnje še, ko je bilo omenjeno, morda bi mogel to celo na prvem mestu reči glede poplav. Seveda ni res, da tukaj, da tukaj ni bilo odziva, ravno nasprotno. V Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav je določilo o povračilu stroškov storitev in materiala, zaradi poplav, to pomeni od 4. 8. do 31. 12. 2023 - to pomeni, še enkrat, Zakon o interventnih ukrepih daje podlago za povračilo teh stroškov. Prav tako je v programu odprave posledic za javne socialnovarstvene zavode v tem trenutku še v letu 2024 namenjenih dodatnih 2 milijona 200 tisoč evrov za specifične sanacije.

Morda če se dotaknem, dotaknem še vprašanja informacijskega sistema. Res je, dolgotrajna oskrba potrebuje svoj, bi rekel, celovit informacijski sistem in Ministrstvo za solidarno prihodnost bo ta celovit informacijski sistem izgradilo projekt, zato je pripravljen. V letošnjem letu steče. Za njega so zagotovljena tudi sredstva v obsegu zaenkrat 6,8 milijona evrov.

Kar se tiče cen oskrbnin, bi rekel, bi rekel dvoje. Jasno je, da se domovi za starejše, tako kot pravzaprav katerokoli tudi gospodinjstvo v času draginje soočajo s težko nalogo: kako bi rekel, preživeti v času teh podražitev in spreminjajočih se cen. Naloga Ministrstva za solidarno prihodnost je, da tukaj pravzaprav igra vlogo nekega - kako bi rekel - skrbnika na eni strani ravnovesja, na eni strani med dejansko tudi stisko uporabnikov in njihovih svojcev, ki se, zaradi draginje tako kot vsi ostali državljani pravzaprav, zaradi draginje soočajo z višjimi stroški in na drugi strani domov za starejše, ki pač seveda morajo preživeti ob povišanih stroških v času draginje. Torej, mi vsako, vsako utemeljitev, ki nam jo domovi pošljejo za podražitev, na ministrstvu skrbno preučimo, ugotavljamo ali ustreza pogojem, ki so določeni v metodologiji ali ne, in potem bi rekel še predlagano podražitev, običajno nekoliko še, bi rekel, prilagodimo, kakor naše strokovne službe ugotovijo, da bi bilo to še mogoče, skratka, da bi nekako uspeli obdržati to ravnovesje med enim, med enim in drugim, med med stisko ali pa obremenitvijo uporabnika in ekonomskim poslovanjem doma. Jaz mislim, da nam to vendarle uspeva zaenkrat. Zdaj, spomnimo se tudi, da imamo v Sloveniji za tiste socialno najbolj občutljive tudi varovalko v Zakonu o socialnem varstvu, ki omogoča, da v skrajnem položaju se ta strošek jim povrne s strani občine, tako da ob zavedanju tega kako je draginja problem in kako se z njo pravzaprav vsi spopadamo, tako v svojih gospodinjstvih kot v domovih, je to neka situacija, s katero se moramo soočiti. Zdaj vendarle pa lahko spet, bi rekel, napovemo spremenjene, za uporabnike boljše pogoje ob uveljavitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi tudi na področju institucionalne oskrbe. Namreč, ko bo se z decembrom 25 pravzaprav oskrbni del v domovih pričel kriti iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, bo pravzaprav uporabniku, bo obremenitev uporabnika manjša, saj bo plačal iz svojega žepa samo še ta tako imenovani hotelski del. Pričakujemo, da bo to ublažilo in povečalo dostopnost tudi oskrbe v institucijah. Tako, mogoče za enkrat toliko. Še enkrat, zahvaljujem se vsem deležnikom, s katerimi smo v tem prvem letu, v prvem letu obratovanja Ministrstva za solidarno prihodnost imeli srečo in priložnost sodelovati. Ravno danes je prva obletnica našega, našega ministrstva, mislim da smo opravili kar veliko dela, veliko dela je še pred nami, vlada ima posluh za področje dolgotrajne oskrbe, za področje skrbi za starejše, vsak problem, ki ga detektiramo, ga rešujemo in mislim, da smo na pravi poti. Hvala.