Hvala lepa. Hvala za besedo.

To, kar je bilo že povedano in tudi v začetku prebrano, kar je gospa Meira Hot prebrala, zlasti v podporo Mestne občine Koper, je tisto približno, kar imam tudi jaz za povedati, kaj dosti novega ne bom povedal, ker bi bilo brez veze iskati stvari, ki jih ni, za to, da se pač nekaj govori.

Lahko vam samo predstavim nekaj stališč. Po vsej verjetnosti tisti, ki ste tu že stari poslanci, jih poznate, ker ste tudi 2019 jih imeli na svoji mizi, ste o njih govorili in ne bom dolg, namenoma ne, zato ker kot rečeno, vi ste to imeli na mizi, o tem ste govorili, ste se s tem seznanili tako ali drugače, kdor je bil proti ali za, to je zdaj pase, je drugo vprašanje. Dejstvo pa je, da vam jaz lahko samo nekaj stališč Zveze združenj borcev, pa eno stališče zgodovinarja, doktorja zgodovine, ki ima svoj pogled na to zadevo, ne več, zato, ker so si zelo podobna in to ni ideološko vprašanje.

/ oglašanje iz dvorane/ Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Gospod, sem bil tiho, ko ste drugi govorili, zato mi dovolite, da teh par stavkov preberem, in sicer poimenovanje praznika vrnitev Primorske k matični domovini, kot ga navaja zakon, ne ustreza zgodovinskim dejstvom, ki jih navajamo v naslednji točki, niti tradiciji poimenovanja tega praznika. Na Primorskem se je vedno praznovalo priključitev Primorske in nikoli vrnitev Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri.

Praznik priključitve Primorske k matični domovini je zlasti na Primorskem tradicionalni praznik, globoko zasidran v zavest ljudi, zato je drugače poimenovanje praznika, kot ga označuje termin priključitev, za Primorce neustrezno in nesprejemljivo. Požig Narodnega doma 13. julija 1920. leta in usmrtitev bazoviških junakov 6. septembra 1933 sta sicer med najbolj, sta med najbolj zanimiva zločinoma nad primorskimi Slovenci, je pa še vrsta dogodkov in(?) zgodovine, ki bi si zaslužili posebno pozornost.

Naj omenimo le delovanje organizacije Tiger, Društva svečenikov svetega Pavla, Višarsko gibanje, pa tudi dogajanje med drugo svetovno vojno. Italija je z napadom na Jugoslavijo aprila 1941 prekoračila rapalsko mejo in tako omogočila, da so zahteve po spremembi meje postale uresničljive. Po tem ko je Italija postala okupator osrednje Slovenije, je tudi za primorske Slovence protifašistični upor prerasel v osvobodilni boj, v katerem so sodelovali tudi tisti, ki se niso strinjali s prevlado komunistov v njem. Naj omenimo samo partizanski narodnoosvobodilni boj in pohod v Beneško Slovenijo maja leta 1943 pod vodstvom Jake Avšiča. Obenem so italijanske oblasti v okupirani Ljubljani v Ljubljanski pokrajini izvajale nasilje ne le nad sodelavci slovenskega osvobodilnega gibanja, ampak tudi nad civilnim prebivalstvom. Višek je to nasilje doseglo s pobijanjem prebivalcev in s sežiganjem vasi med veliko ofenzivo italijanske vojske poleti 1942 ter v italijanskih koncentracijskih taboriščih, zlasti na Rabu. Vse hujšemu nasilju so bili izpostavljeni tudi primorski Slovenci.

Jaz ne bom več nadaljeval, bom pa povedal še eno mnenje. In sicer, v letu 2005 sprejetem prenovljenem Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list, številka 112/05) se je beseda "priključitev" zamenjala z besedo "vrnitev". Primorska naj bi se torej po našem sklepanju vrnila leta 1947 v matični prostor, verjetno v Kraljevino Jugoslavijo, katere del zaradi določila Rapalske mirovne pogodbe iz leta 1920 ni nikoli bila. Kljub novi državni meji je še vedno ostala del slovenskega etničnega ozemlja, ki pa takrat ni bilo neka pravno obstoječa upravna celota. Prav zaradi tega je imela beseda priključitev večjo moč in bila dobro premišljena, tudi glede na razlage, da bi morebiti lahko sedaj ali pa v bodoče ogrozila določila mirovne pogodbe iz leta 1947. Na splošno pa vrnitev Primorcev - kam? V Kraljevino Srbov in Hrvatov verjetno ne, ker so jo prodali, zato da so si kupili priznanje italijanske države, prav te iste države Srbov, Slovencev in Hrvatov. Bi se mar vrnila v Beneško republiko, tako imenovano Serenissimo, ki je 500 let vladala na teh področjih? In to ni bila Italija, to je bila Beneška republika. Italija je nekaj drugega, Italija nastala kasneje, ko je udejanjil Giuseppe Garibaldi, pa še nekateri pravijo, ali bi se en del mogoče vrnil v Avstro-Ogrsko, ki je tudi ni bilo več. Zato je ta utemeljitev, taka kot je bila že pred leti, kot sem že povedal, da se ne ponavljam, več ali manj enaka.

Priključitev Primorske, ki jo slavimo 15. septembra vsako leto, uradno, seveda, je treba spoštovati zakon, dokler zakon velja, je vrnitev Primorske. Nikjer pa ne boste našli, ne na vabilih ne na plakatih, vrnitev Primorske, ker tega ne sprejemamo. Tega enostavno ne sprejemamo. In tudi jaz upam, da se bo to spremenilo; če me boste kaj vprašali, potem bom povedal. Imam pa tukaj priključitev Primorske k matični domovini, pa bom samo en del prebral: "Priključitev Primorske je za Slovenijo pomenila in še danes pomeni ponovno oblast nad lastnim etničnim ozemljem ter dostop do odprtega morja in s tem okno v svet, ki omogoča večji gospodarski, kulturni... " in tako dalje in tako dalje. Takrat se je obeleževala 64. obletnica priključitve k domovini. In naprej in naprej govori. Takrat tudi Mestni odbor Slovenske demokratske stranke v Kopru čestital vsem prebivalcem priključitev Primorske in ne vrnitev.

Toliko bi jaz imel za zdaj, predsedujoči, in se vam zahvaljujem za besedo.