Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, državni sekretar!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala 1. februarja letošnjega leta.

Komisija ugotavlja, da je bila vsebinsko primerljiva sprememba zakona v zakonodajni postopek predložena že leta 2019, ko je Državni svet sprejel zahtevo, da Državni zbor o noveli ponovno odloča. Takrat ob ponovnem glasovanju Državni zbor zakona ni sprejel. Tudi tokrat so bili v zvezi z aktualnim predlogom zakona v razpravi članov komisije izraženi številni pomisleki. Tako je določen del razpravljavcev ocenil, da predlog zakona ni primeren, ker drugačno poimenovanje praznikov ne bi dalo nove vrednosti, temveč zgolj ustvarilo zmedo. Ocenjeno je bilo tudi, da je motiv za predložitev zakonskih sprememb ideološki in da prihaja ob neprimernem času, tako kot tudi zadnji predlog zakonskih sprememb iz leta 2019, to je tik pred evropskimi volitvami. Nihče si namreč ne želi, da bi predložene zakonske spremembe predstavljale vzvod za nepotrebne burne politične razprave tako znotraj, kot zunaj parlamenta. Posledica pa bi bila še dodatna delitev slovenskega naroda in politike.

Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi sprememba poimenovanja praznika vodila do razvrednotenja Primorskih Slovencev, ki so se pod fašističnim režimom borili za slovenstvo in vrnitev k matični domovini. Prav tako je bilo opozorjeno, da je bila Primorska vedno del slovenskega naroda, zato ni smiselno govoriti o njeni priključitvi k matični domovini, saj zgodovinska dejstva kažejo ravno obratno. Italija je bila tista, ki si je z londonskim sporazumom Primorsko leta 1915 nasilno priključila.

Opozorjeno je bilo tudi, da naj se državni svet in državni zbor kot vodilni instituciji pri sprejemanju zakonodaje v prvi vrsti opirata predvsem na stroko in zgodovinska dejstva, pa tudi na to, da slovanska terminologija opredeli priključitev kot priključitev ozemlja drugi državi, kar bi se v primeru poimenovanja praznika 15. septembra lahko izenačilo tudi z aneksijo, kar bi lahko še imelo širše, tudi mednarodne posledice za našo državo, predvsem spričo krepitve neofašizma v naši neposredni bližini.

V razpravi smo določene vzporednice potegnili tudi s praznikom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga v Sloveniji praznujemo 17. avgusta in s katerim se ne obeležujejo zgolj zgodovinska dejstva, temveč tudi značilnosti, kulturo in identiteto Prekmurja, pri čemer si ne glede na različna politična prepričanja in stališča prebivalcev Prekmurja do posameznih zgodovinskih dogodkov, slednji s praznovanjem praznika prizadevajo za izražanje enotnosti, kar je lahko tudi zgled. Ugotavljamo, da praznika povezana s Primorsko in Prekmurjem pri pripadnikih obeh skupnosti vzbujajo mnogo čustev in sta tesno povezana z lokalno identiteto, zato menimo, da je treba o njunem zakonu razpravljati z občutkom ter se v povezavi z njunim preimenovanjem in praznovanjem izogibati ustvarjanju napetosti in razdvojenosti.

Po oceni komisije je zelo pomembno, da se vse praznike v Sloveniji poimenuje in praznuje na podlagi čim širše družbene in politične enotnosti, saj se le tako lahko državljani Slovenije z njimi resnično poistovetijo. Posledično v okviru glasovanja o predlogu zakona komisija ni izrekla podpore, obenem pa je sprejela dodaten sklep, v katerem je pozvala predlagatelja, da naj ponovno preuči predlagano zakonsko spremembo in da naj se za poimenovanje praznika na dan 15. september najde najprimernejše poimenovanje, ki bo temeljilo na širšem političnem in družbenem konsenzu in ne bo razdvajalo slovenskega naroda. Kot dober primer smo navedli poimenovanje že prej omenjenega praznika 17. avgusta, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Hvala za vašo pozornost.